Vremščica
Dolg greben (1.027 m) je najvišja vzpetina razgibanega območja južno od Postojne. Pokrit je z gozdom in obširnimi travniki, slovi pa po značilnem kraškem in gorskem sredozemskem rastlinstvu, izjemnem razgledu ter burji. Čezenj je speljana Slovenska planinska pot; Vremščica je obvezna točka med Nanosom in Slavnikom.
Vremščica je blagih oblik, vzpon nanjo je mogoč z vseh strani, brez hudih strmin, skozi gozd in čez razgledne travnike. Z avtom lahko dostopni sta poti, ki vodita iz Senožeč in z roba magistralne ceste iz Senožeč proti Divači (največ dve uri vzpona).
Na Vremščico se lahko povzpnemo v vseh letnih časih, morda nas bo zadržala le burja, kadar je premočna. Veter pa je dobrodošel različnim jadralcem (npr. zmajarjem) in jadralnim letalom. Najvišjo točko domačini imenujejo tudi gora sv. Urbana po cerkvici, ki je nekoč stala na njej; njena vrata naj bi bila vedno odprta prav zaradi burje.
Danes je na vrhu orientacijska tabla z označenimi stranmi neba in imeni gora. Ob lepem vremenu vidimo celo morje in oddaljene Dolomite na zahodu, na severu sosednji Nanos in Kamniške Alpe, na vzhodu Snežnik, na jugu Brkine in dolino reke Reke s Slavnikom in njegovimi sosedi.
Posebno v maju in juniju so travniki polni cvetja; med rastlinami so ilirski meček, narcisa, gorska logarica, navadna in velelistna potonika, justinova in marchesettijeva zvončnica.
Na travnikih bomo srečali tudi ovce; domačini se namreč precej ukvarjajo z ovčerejo. V prostrani dolini med Vremščico in sosednjo Slatno poleti deluje tudi sirarna.
Prav na polju pod Vremščico, sredi travnatega Ležeškega Gabrka, nedaleč od Divače je divaško letališče, eno najstarejših še delujočih letališč v Sloveniji. Uredili so ga že med 1. svetovno vojno za potrebe avstro-ogrskega letalstva, ki je tu preizkušalo nova letala za spopade na soški fronti.
Dan, ko se bomo povzpeli na Vremščico, lahko dopolnimo z obiskom nekaterih znamenitosti v Parku Škocjanske jame, v Škocjanu ali v Divači. Področje je polno jam (npr. Škocjanske jame, Vilenica) in drugih naravnih znamenitosti, pa tudi spomenikov kulturne dediščine. Obiščemo lahko kobilarno v Lipici ali pa na primer cerkvico sv. Helene v Gradišču z znamenitimi freskami treh kraljev, ledenico pri Kačičah, ki je največja na Krasu, spominsko razstavo o prvi slovenski evropsko znani filmski igralki v Škrateljnovi domačiji in druge zanimivosti.
Zunanje povezave
http://www.divaca.si/index.php?vie=cnt&go=trz&str=88_slo
Fotogalerija
