Kartuzija Pleterje
Mnogi radi obiščejo kartuzijo Pleterje, saj še danes predstavlja oazo miru in tišine, ki človeka poživlja. Kartuzija Pleterje, ki jo je leta 1407 ustanovil celjski grof Herman II., je najmlajša in edina še živa skupnost kartuzijanov v Sloveniji. Leži ob vznožju Gorjancev, na severu pa jo obdaja Pleterski hrib (282 m), ki je porasel z vinogradi. Pleterje je 2 km oddaljeno od Šentjerneja, od koder skozi vas Šmarje vodi pot do kartuzije. Mogočno 3 metre visoko in 2300 metrov dolgo obzidje loči samostanski kompleks od zunanjega sveta.
Kartuzijanski red je kot skupnost samotarjev v duhovno nemirnem času druge polovice 11. stoletja ustanovil sv. Bruno. To je bilo leta 1084 v samotni dolini blizu Grenobla, v Chartreuseu. Leta 1165 je bila ustanovljena tudi prva kartuzija na Slovenskem v Žičah. Tej so sledile leta 1209 kartuzija Jurklošter, okoli leta 1260 Bistra in leta 1407 Pleterje.
Kartuzijo Pleterje sta zaznamovali zlasti dve obdobji: čas srednjega veka, ko je bila ustanovljena in leta 1595 že ukinjena, in čas nove kartuzije, ko je leta 1899 kartuzijanski red z nakupom spet pridobil svojo nekdanjo pletersko posest in zgradil nov samostan.
Najstarejši del samostana je gotska cerkev sv. Trojice, ki velja za enega najbolje ohranjenih primerov kartuzijske gotike v Evropi. Cerkev ima lep gotski portal. Je dolga in ozka stavba, križnorebrasto obokana in z lektorijem po sredi razdeljena na bratovski in patrovski kor. Je izredno akustična, in to zaradi lončenih resonančnih posod, ki so vzidane v stene. Poleg stare gotske cerkve so od prvotnega samostanskega kompleksa (stara kartuzija) ohranjeni še nadstropna zakristija in ostanki križnega hodnika z delom kapiteljskega trakta in refektorija.
Nova kartuzija z vsemi pripadajočimi poslopji, ki je bila pozidana v letih 1900–1904, je za obiskovalce nedostopna. Za skupinske obiske je odprta gotska cerkev, v zakristiji pa si je mogoče ogledati tudi zelo zanimivo multivizijsko predstavitev kartuzije in življenja njenih menihov. Značilno za kartuzijane je, da ne opravljajo pastoralne dejavnosti, pač pa v sodelovanju z manjšo skupino uslužbencev živijo v točno določenih časovnih okvirih znotraj samostana po meniškem načelu »Moli in delaj!«.
V samostanu sta ohranjeni bogata knjižnica (5000–6000 knjižnih enot) in likovna zbirka. Najkvalitetnejše slike mojstrov 17. do 19. stoletja so kot Pleterska zbirka na ogled v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Pomembna je tudi izdajateljska dejavnost kartuzijanov, saj so prevedli in izdali vrsto knjig s področja duhovne literature. Kartuzija je znana po svojih izdelkih umetne obrti in po nekaterih pridelkih (med, vino, sadje, likerji, žganje s pletersko hruško v steklenici), ki se jih da kupiti kot spominke ali darila.
Pred samostanskim kompleksom se je v zadnjih letih izoblikoval muzej na prostem, ki predstavlja domačijo Šentjernejskega polja iz 19. stoletja (kmečka hiša in pripadajoča gospodarska poslopja z dvoriščem). Muzej je nastal predvsem iz spomeniškovarstvenih potreb.
Omeniti velja še, da je v Pleterjah nekaj časa živel Josef Ressel (1793–1857), izumitelj ladijskega vijaka, ki je tu leta 1816 nastopil svojo prvo službo kot gozdarski strokovnjak. Josipu Jurčiču je bil to navdih za zgodovinsko povest Kloštrski žolnir.
Fotogalerija
