Bogenšperk
Renesančni grad Bogenšperk, na vzpetini 4 km iz Šmartna pri Litiji, je med najlepše ohranjenimi v Sloveniji. Njegova današnja podoba izvira iz leta 1511, ko ga je začela zidati rodbina Wagen (Wagensperg). Grad je bil v lasti več lastnikov, med njimi je bil znameniti kranjski raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je v njem živel in ustvarjal dvajset let (1672–1692). To obdobje velja za najustvarjalnejše v Valvasorjevem življenju, saj je na gradu Bogenšperk ustvaril svoja najpomembnejša dela. Na njih je osnovanih večina zbirk, ki so danes razstavljene v gradu.
Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) je bil plemiškega rodu. Rodil se je v Ljubljani, pri jezuitih končal gimnazijo, svoje znanje je izpopolnjeval na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) in v vojaških službah. Posvetil se je študiju in raziskovanju domovine, odločil se je, da bo predstavil Kranjsko tujcem v besedi in sliki. Bil je polihistor, zgodovinar, zemljepisec, narodopisec, krajepisec, topograf, etnograf, kartograf, risar, naravoslovec, tehnik, zbiratelj in založnik. Ustanovil je prvi grafični zavod na slovenskih tleh (1678), za raziskavo o Cerkniškem jezeru je bil leta 1687 izvoljen za člana Kraljeve družbe v Londonu, izdal je Slavo vojvodine Kranjske (1689) in več topografskih del, izdelal je načrt za predor Ljubelj idr.
Grajsko stavbo so leta 1972 obnovili; ima štiri vogalne stolpe, notranje dvorišče na dveh straneh krasijo arkade, na zadnji strani ob prehodu v park je vkopana cisterna, notranji prostori pa ohranjajo strukturo iz Valvasorjevih časov. V Valvasorjevi delovni sobi, opremljeni s pohištvom iz 17. stoletja, je osrednji eksponat originalna izdaja Slave vojvodine Kranjske. Grajska knjižnica je opremljena s stilnim pohištvom s konca 19. stoletja, uporabljajo jo kot poročno dvorano, viteško dvorano in krčmo v srednjeveškem stilu pa uporabljajo v gostinske namene. V galeriji so občasne razstave del različnih umetnikov, v atriju in na zunanjem dvorišču pa se dogajajo različne umetniške in kulturne prireditve (npr. prikaz mečevanja in lokostrelstva). V grajskem parku je mogočen lipov drevored in sprehajalne poti.
V gradu so razstavljene naslednje zbirke:
Bakrotiskarstvo: tiskarska delavnica iz Valvasorjevega časa, na Bogenšperku natisnjene publikacije in prikaz srednjeveškega postopka izdelovanja papirja.
Vraževerje: vraže na Slovenskem s poudarkom na predstavitvi 17. stoletja; Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske opisuje verovanje v nadnaravne sile, čarovnice in mnoge druge vraže.
Zbirka noš: oblačilna kultura naših prednikov iz večjega dela današnje Slovenije v drugi polovici 17. stoletja. Avtorica razstave Marija Makarovič je idejno rešitev našla predvsem v zapisih v Slavi Vojvodine Kranjske.
Geodetska zbirka: svoje mesto je prav tako našla na gradu Bogenšperk zato, ker je bil Valvasor eden prvih naših kartografov in zemljemercev. Predstavitev kartografije je zasnovana od njenih začetkov, še v obdobju pred Rimljani pa do današnjih dni. V zbirko sodi tudi gravimetrična točka, ki se nahaja v bivši grajski grobnici in je hkrati tudi potresna točka za meritev potresov v osrednjem delu Slovenije.
Geološka zbirka: je delo domačina Blaža Zarnika, ki v osmih vitrinah predstavlja kamenine, fosile in minerale, zbrane izključno na ozemlju litijske občine.
Lovska zbirka: je bila urejena s pomočjo Tehniškega muzeja Slovenije. Predstavlja trofeje lovskih družin iz Zasavja. Glavna atrakcija je trofeja medveda (360 kg), ki je bil uplenjen leta 1978 v okolici Banje Loke na Kočevskem.
Do gradu vodi pešpot na Bogenšperk: njen začetek je pri osnovni šoli v Šmartnu pri Litiji (skoraj 4 km, 1 ura hoda, višinska razlika 172 m).
Zunanje povezave
http://www.bogensperk.si/