CerkveGradoviHribiKrajiOsrednja SlovenijaOsrednjeslovenska regijaSlovenija

Dolsko pri Ljubljani

Preden po Zasavski cesti proti Litiji zapeljemo v ozko dolino, nad katero se vzpenjajo Janče (na desni) in Murovica (na levi), ob cesti zagledamo podružnično cerkev sv. Agate, na levem pobočju nad cesto pa župnijsko cerkev sv. Helene in Žerjavov grad. Od tu se med drugim lahko povzpnemo na Janče in opravimo del evropske poti E6.

Podružnično cerkev sv. Agate ob Zasavski cesti naj bi leta 1500 kot pokopališko kapelo dala zgraditi grajska hči Agata. Danes je ob njej pokopališče za vasi Dolsko, Kamnica, Petelinje, Vinje in Osredke, ki pravzaprav tvorijo skupno celoto. Na pobočju nad Dolskim pa sta Žerjavov grad in mogočna cerkev sv. Helene.

Žerjavov grad je bil v začasni lasti nemškega viteškega reda. Kasneje ga je prevzela Avstro-Ogrska in ga izročila rodbini Račič v zahvalo, ker so z brodovjem pomagali v vojni proti Beneški republiki. Po 2. svetovni vojni je bil grad nacionaliziran.

Župnijsko cerkev sv. Helene pa prvič omenjajo listine iz leta 1495. Prvo cerkev na tem mestu so zgradili lastniki Žerjavovega gradu. Po izročilu jo je v čast svoji zavetnici dala postaviti graščakinja Helena. V zadnjih letih 18. stoletja so cerkev porušili in zgradili novo ter jo kasneje spreminjali do današnje podobe. Pred cerkvijo je velik zvon, ob cerkvi pa stoji kip dr. Janeza Janeža, delo Evgena Guština. Sosednja hiša ob župnišču pa je pastoralni dom dr. Janeza Janeža s stalno razstavo v spomin na njegovo nesebično delo. Dr. Janez Janež, ki se je leta 1913 rodil v hiši »pr’ Pletarju« v Dolskem, je bil prvi slovenski laični misijonar, zdravnik kirurg, ki je od leta 1948 deloval na Kitajskem in Tajvanu.

V bližnjih Vinjah je cerkev Marije Vnebovzete. Že od nekdaj je to romarska cerkev in še danes se v njej ob vsakem Marijinem prazniku zberejo romarji.

Če se boste vzpenjali proti Murovici, boste uživali ob pogledu na dolino tja do Ljubljane in ljubljanskega gradu. Vasi Klopce in Vrh ležita na vzpetinah pod Murovico, Zagorica in Križevska vas pa sta skriti za njimi. Lahko se povzpnete na Murovico (743 m) in nato prek Ciclja (836 m) do Miklavža (741 m).

V Zagorici je bil rojen Jurij Vega (1754–1802), matematik (kdo ne pozna Vegovih tablic), strateg in topniški strokovnjak. Njegova rojstna hiša je zgorela ob požigu vasi leta 1944. V sedanji hiši sta spominska soba in stalna razstava. Bližnja cerkvica sv. Križa stoji na lepi razgledni točki.

V dolini (v smeri proti Litiji) na malo razširjenem desnem bregu Save ležijo Laze. Zahodno od vasi je sotočje Save, Ljubljanice, Besnice in Kamniške Bistrice. Od tu sta pešpot in ob Besnici tudi cesta na Janče (planinski dom na Jančah, 792 m).

Senožeti pa so največja in najbolj vzhodna vas občine Dol. Tu si je ustvaril dom tudi pisatelj Miško Kranjec (1908–1983). Skozi vas teče del evropske pešpoti E6, ki povezuje Janče in Miklavža; prijetna pot pelje proti Veliki vasi, čez Miklavža, do Križevske vasi in Zagorice, nato navzdol proti Vinjam, Osredkam in Dolskemu.

Fotogalerija

Zemljevid