Zbilje in Zbiljsko jezero
Zbiljsko jezero je umetno akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1953, ko so zgradili hidroelektrarno Medvode na Savi. Ime je dobilo po vasi Zbilje (1 km iz Medvod). Jezero in okolica nudita številne možnosti za rekreacijo.
Zbiljsko jezero se razprostira na nadmorski višini 328,5 metra, ima površino 0,72 kvadratnega kilometra in 7 milijonov kubičnih metrov vode. Na jezeru je veliko vodnih ptic, v jezeru pa veliko rib. Ob jezeru so številne sprehajalne poti, v njem je možno tudi loviti ribe. V vasi Zbilje so čolnarna, športna igrišča za tenis, odbojko, košarko in namizni tenis ter več gostinskih obratov. Čez toplejši del leta se zvrsti več prireditev, med njimi je najbolj poznana zbiljska noč.
Zbilje so nastale dosti prej kot Zbiljsko jezero, prvič kraj omenjajo leta 1311. Na severni strani vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika, ki so jo – na ostankih starejše cerkve – zgradili leta 1883/1884, glavni oltar pa je iz leta 1665. Cerkev so nekdaj obiskovali romarji.
Pred mostom čez Zbiljsko jezero, »Na brodu«, stoji Šimenčkovo znamenje. Takoj za mostom (v smeri proti Smledniku) pa je odcep v vasi Dragočajna in Moše, ki ležita na levem bregu Save, na začetku Zbiljskega jezera. V vasi Dragočajna je kamp, ki se ponaša s 40-letno tradicijo. Razprostira se na površini 4 ha ter gostom nudi mir in sprostitev v prijetnem vaškem okolju. Bližina jezera vabi k poležavanju na plaži ali kopanju v jezeru. V kampu je okrepčevalnica, najeti je mogoče počitniške prikolice in bungalove ter poseben prostor za organizacijo piknika.
Vasi Dragočajna in Moše sta povezani tudi s sprehajalno potjo ob bregu reke Save, ki se nadaljuje v kanjon Zarica. Okolica obeh vasi s svojo gozdnato površino nudi poleg prijetnih sprehodov in kolesarjenja tudi gobarjenje. Kilometer ali dva naprej se začenja Trbojsko jezero (ki je torej le nekaj kilometrov stran od Zbiljskega jezera), nastalo je prav tako z zajezitvijo (Hidroelektrarna Mavčiče) in dobilo ime po vasi Trboje na levem bregu Save.
Če pa gremo iz Zbilj po desnem bregu Save, pridemo po nekaj kilometrih v vas Podreča, kjer se je rodil Simon Jenko (1835–1869), za Prešernom in Levstikom prvi slovenski pesnik, ki je v svojih pesmih umetniško izrazil čustva o domovini, življenju in ljubezni. Spominsko obeležje stoji sredi vasi. Simon Jenko je pisal kratko prozo in poezijo. Za črtico Jeprški učitelj je snov dobil na Jeprci, v bližnji vasi, ki jo dosežemo iz Zbilj v smeri proti Škofji Loki. Rodnemu Sorškemu polju pa je namenil naslednjo pesem:
Na Sorškem polju
| Pozdravljeno bodi, Sorško poljé, kjer moji očaki v grobih ležé; kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša mi zdaj. Trigláva visoko |
še Sava grmeča v strugi šumí, ko leta nekdanja liže pečí. Al´sem ti še znanec, Sorško polje? Ker dolgo se nisva videla že; in jaz sem premenil misli, obraz, kar naju ločila kraj sta in čas. |
