Škrateljnova domačija v Divači
Velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo in je izjemen spomenik kmečkega stavbarstva; tu je bila nekdaj furmanska gostilna. Danes si v hiši lahko ogledamo stalno spominsko razstavo Slovenske kinoteke, posvečeno prvi slovenski filmski igralki Iti Rini. V pritličju ima svojo galerijo kipar samouk Viktor Frank.
Divača (435 m, 1.246 prebivalcev), danes pomembno prometno križišče in manjše gospodarsko središče na južnem delu Krasa, je bila v 16. stoletju le zaselek ovčerejcev, z razvojem prometa, ki je potekal iz tržaškega pristanišča v notranjost in naprej na Dunaj, pa je pridobivala na pomenu, se širila in razvijala. Furmani, ki so tovorili blago po cestah v obe smeri, so se ustavljali v gostilnah. Ena takšnih je bila gostilna »Pri Škrateljnu«, ki je bila počivališče za potnike in je imela hleve za konje. Čeprav je bila hiša v stoletjih večkrat predelana in dozidana, je ohranila prvotno stavbno zasnovo; njeno jedro izvira iz 17. stoletja, zadnjikrat je bila obnovljena leta 1974. Zidana je v značilnem kraškem slogu, krita je s kamnitimi škrlami. Danes je zaščitena kot spomenik prvega reda.
V tej hiši se je rodila Ida Kravanja (1907–1979), prva slovenska filmska igralka, ki se ji je pod imenom Ita Rina uspelo uveljaviti po vsej Evropi. Razstava – predvsem fotografije in filmski plakati – nam predstavi njeno življenjsko in umetniško pot. Ko je izbruhnila vojna med Avstro-Ogrsko in Italijo, se je družina preselila v Ljubljano, kjer je Ida obiskovala gimnazijo. Ko je leta 1926 kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki nemškega podjetja Ostermayer iz Berlina. Še istega leta je debitirala v filmu Kaj otroci prikrivajo staršem. Ob vstopu v filmsko umetnost se je preimenovala v Ito Rino. Njena kariera se je vzpenjala in doživela vrhunec leta 1929 v filmu Erotikon režiserja Gustava Machatyja Nastopala je v čeških in nemških filmih in postala ena najbolj znanih igralk v tridesetih letih 20. stoletja. Leta 1931 se je poročila, se preimenovala v Tamaro Djordjeviæ in za stalno zaživela v Beogradu. Po vojni se je poskušala ponovno vključiti v filmsko produkcijo, vendar ji je stransko vlogo dodelil le režiser Veljko Bulajiæ; film Vojna (1960) je bil zadnji, v katerem je igrala. V Slovenijo je hodila samo na počitnice v Log pod Mangartom, rojstni kraj svoje matere. Umrla je v črnogorski Budvi, pokopana je v Beogradu.
Ogledati si je mogoče tudi film o Iti Rini, ki ga je pripravil Silvo Furlan (Slovenska kinoteka) in traja 45 minut.
Viktor Frank (rojen leta 1930 na Pregarju) je do upokojitve leta 1990 delal pri Elektro Sežana. Od leta 1980 ima postavljeno zbirko svojih del v Škrateljnovi hiši. Je kipar samouk, ki največ oblikuje v lipovem lesu, pa tudi v kraškem in brkinskem kamnu. V prvem obdobju (1970–1980) je izdeloval predvsem makete Škrateljnove hiše in manjše figure. Iz tega obdobja je njegova skulptura Od zibelke do 100 let, ki prikazuje življenjsko pot človeka od rojstva do smrti. V drugem obdobju, po letu 1980, ko si je v Škrateljnovi domačiji uredil atelje, pa je ustvarjal tudi večje plastike, v katerih je upodobil življenje kmečkih ljudi z Brkinov in njihovo trpljenje v 2. svetovni vojni.
Nedaleč stran od Škrateljnove domačije je baročna cerkev sv. Antona z bogato oblikovanim pilastrskim vhodom. V starem jedru Divače lahko občudujemo portale hiš in vodnjake; osnovno gradivo kraškega stavbarstva je kamen.
Sicer pa sta v Divači vredna pozornosti še dva tehnična spomenika, ki opozarjata na pomen železnice. Na železniški postaji je na ogled muzejska parna lokomotiva. 17-metrska klasična lokomotiva je bila izdelana leta 1922, tovor pa je z največjo hitrostjo 50 km/h vlekla na istrski progi, zadnjič 4. maja 1977. Takrat je bilo tudi konec parne vleke. Nedaleč je ohranjen tudi kamnit vodni zbiralnik, ki je bil zelo pomemben za oskrbo parnih lokomotiv z vodo.
Razvoj kraja je namreč sredi 19. stoletja pospešila izgradnja južne železnice, ki je Dunaj prek Ljubljane povezovala s pristaniškim Trstom in postopno povsem izpodrinila furmane. Kasneje so zgradili še istrsko progo, ki se odcepi prav v Divači. Tu je tudi danes še vedno pomembno železniško križišče.
V okolici Divače je več spomenikov naravne in kulturne dediščine; med najbolj obiskanimi so Škocjanske jame.
Zunanje povezave
http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&vie=cnt&str=42_slo&id=2005122111370819
Fotogalerija
