Padna
Slovenska Istra je zelo razgibana pokrajina. Razprostira se od Kraškega roba na vzhodu do obale in morja na zahodu ter Dragonje na jugu. Razgibanih je tudi 47 km slovenske obale, ki idealno združuje turistične kraje ob morju z vasicami v zaledju. Tem starim, zanimivim vasem na Šavrinskem gričevju dajejo poseben čar naravne in kulturne znamenitosti, pestra kulinarična ponudba, vrhunska vina (malvazija in refošk) ter prijazni domačini. Do istrskih vasi se lahko odpravimo z avtomobilom, kolesom, konjem, ki jih ponujajo tamkajšnji jahalni klubi, ali kar peš in si jih ogledamo posamič ali pa se odločimo za daljši krožni izlet po označenih poteh. Ena takih slikovitih kamnitih vasi, ki je tudi kulturni spomenik, je Padna (215 m, 147 prebivalcev).
Padna je gručasta, tesno pozidana vas, ki stoji na slemenu vzpetine v jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja, ki se na zahodu strmo spušča v dolino potoka Drnice, na severu pa v dolino potoka Piševca. Pobočje južno od naselja je strmo, terasirano in zasajeno s starimi oljkami in vinsko trto. Arheološke najdbe iz rimske dobe (2. stoletje n. št.) pričajo, da je bila vas prvotno pri pokopališču. V pisnih virih se prvič omenja že leta 1186 kot Pedena. Na prvem zemljevidu Istre 1525 je vrisana kot Paderna, pod Italijo pa je bila Padana.
Vas, ki je zanimiva krajinska veduta, sestavljajo nizi in skupine stavb, ki so zidane iz pravilno klanega laporja z detajli iz belega peščenjaka. Padenski portali, oboki in erte so mojstrovine istrskega kamnoseštva. Žal pa danes precej hiš zapuščenih propada.
Prebivalci so se v preteklosti ukvarjali z oljkarstvom,vinogradništvom, poljedelstvom, sadjarstvom, živinorejo, domačo obrtjo, v prostem času pa z balinanjem. Danes prevladujeta oljkarstvo in vinogradništvo.
Znamenitost vasi je cerkev sv. Blaža (12.–13. stoletje) z zvonikom, ki so ga domačini zgradili leta 1885, obnovili pa leta 1992. V cerkvi je kot podstavek za kropilnik uporabljen del marmornate oltarne pregrade iz začetka 9. stoletja. Zanimivo je, da je podoben reliefni okras kot na delu pregrade vzidan tudi v zid cerkve v bližnji vasi Krkavče.
V prenovljenih prostorih nekdanje padenske šole je Galerija Božidarja Jakca. Na ogled razstavljenih grafik in risb tega velikega slovenskega slikarja, ki je tu preživljal otroštvo v hiši svojih staršev, nas vabijo verzi pesnika Toneta Pavčka, vklesani na steno galerije:
»Ta svet mu dal je barve, luč in sence,
da je proslavil sebe in Slovence.«
Praznik zaščitnika vasi, osrednja vaška prireditev, »šagra«, je 3. februarja, na dan sv. Blaža.
Fotogalerija
