Vrba
Idilična Vrba na Gorenjskem (537 m, 197 prebivalcev) je lep primer gručaste alpske vasi; leži v občini Žirovnica, na robu višje savske terase, pod visokimi vrhovi Karavank. Ima tri pomembne kulturne spomenike: rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna, cerkev sv. Marka in srenjske kamne pod vaško lipo. Vrbo in cerkev sv. Marka opeva France Prešeren v Sonetjih nesreče.
O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b’ uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!
(dr. France Prešeren)
Doprsni kip največjemu slovenskemu pesniku nas pozdravi že na robu vasi.
France Prešeren (3. december 1800–8. februar 1849) se je rodil v eni najstarejših hiš v Vrbi, »Pri Ribiču«. Bil je tretji otrok dokaj premožnega gruntarja in za takratne razmere dobro šolane matere. Star in trden gorenjski rod Prešernov v Vrbi zasledimo že v 2. polovici 17. stoletja. Rojstna hiša je ohranila podobo iz sredine 19. stoletja in je lep primer gorenjske gruntarske hiše. V spominski muzej je bila preurejena že leta 1939, ko je pisatelj Fran S. Finžgar, pesnikov rojak iz sosednjih Doslovč, spodbudil slovensko javnost, predvsem pa šolsko mladino, da je zbrala sredstva za odkup in ureditev Prešernove rojstne hiše v Vrbi, ki je tako postala naša prva spominska hiša. Hiša ima obokano vežo, črno kuhinjo, »hišo«, kamro in še dva gospodarska prostora. Opremljena je delno z originalno opremo, delno s prineseno opremo iz obdobja pesnikovega življenja; na ogled je tudi zibelka, v kateri so tekli prvi dnevi Franceta Prešerna. V hiši je predstavljeno pesnikovo življenje (različni dokumenti) in pesništvo (njegove Poezije v številnih izdajah, pa tudi strokovna dela o pesnikovem življenju in ustvarjanju). V hiši potekajo različne kulturne prireditve, predvsem ob obletnicah rojstva in smrti Franceta Prešerna. V isti hiši se je rodil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk (1900–1963).
Na vzhodnem robu vasi je bližnji sosed – cerkev sv. Marka, ki je bila prvotno romanska, v 16. stoletju pa so jo gotsko predelali. Streha je piramidasta in pokrita s skodlami. Na zunanjem zidu so ostanki fresk (sv. Krištof, Križanje) furlanskih slikarjev iz 15. stoletja, v notranjosti pa freske Jerneja iz Loke iz 16. stoletja. V cerkvi sta dva klasična primera zlatih oltarjev iz 17. stoletja, rezljan glavni oltar z rokokojskimi prvinami iz 18. stoletja in rekonstruiran poslikan strop.
Na sredi vasi stojijo lipa in srenjski kamni, ki niso le zanimiv spomenik starega ljudskega prava in običajev, ampak tudi kompozicijsko središče naselja. Vsa slemena poslopij so usmerjena proti lipi. Okoli lipe je 16 kamnov, kar nakazuje, da je bilo včasih v vasi 16 kmetij (sedaj pa jih je le še 7 ali 8). Na kamnih so ob pomembnih priložnostih sedeli gospodarji posameznih kmetij, odločali so o usodi vaške srenje in skupnih opravilih, volili so župana in obravnavali manjše spore med vaščani.
V Vrbi se začenja Pot kulturne dediščine, ki povezuje spominske hiše več znamenitih Slovencev, ki so se rodili na tem območju. To so jezikoslovec Matija Čop v Žirovnici, čebelar Anton Janša na Breznici ter pisatelja Janez Jalen v Rodinah in Fran Saleški Finžgar v Doslovčah. Na tej poti so tudi druge znamenitosti in srečati je mogoče bogato ljudsko izročilo.
Fotogalerija
