Portorož
Portorož je največje in najpomembnejše obmorsko letovišče v Sloveniji. Zaradi zatišne lege v Piranskem zalivu, sredozemskega podnebja, tople morske vode, bujnega rastlinstva in obsežnih peščenih plaž že dolgo privablja turiste.
Kot zdraviliški kraj je bil Portorož znan že v 13. stoletju. Takrat so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca z morsko vodo in slanico (koncentrirana morska voda iz bližnjih solin) zdravili tuberkulozna vnetja, revmatične bolezni in vodenico. V 16. stoletju so začeli zdraviti še s solinskim blatom. Glas o zdravilni moči slanice in solinskega blata je bil spodbuda, da so leta 1830 v hotelske namene zgradili vilo Vesna in pred njo prvo kopališče na slovenski obali. Ko sta bili leta 1837 zgrajeni cesta Koper–Piran in 1857 železniška proga Dunaj–Trst, so začeli v Portorož prihajati avstrijski, češki in nemški turisti, ki so se zdravili v za to prirejenih bazenih. Leta 1890 je bila ustanovljena posebna delniška družba, ki je zgradila zdravilišče s kopališčem in že čez nekaj let je bil Portorož razglašen za klimatsko zdravilišče. Za večjo uveljavitev kraja je bila pomembna izgradnja hotela Palace (1912), ki je imel blatne kopeli in bazen s slanico. Do 1. svetovne vojne so zgradili igralnico, več manjših hotelov in zasebnih vil. Vedno večjemu številu gostov so poleg kopeli in kopanja nudili tudi prireditve in zabavo. Med obema vojnama Portorož ni bistveno napredoval, toda pridobil je letališče na morju za hidroplane, ki so vzdrževali zveze z več italijanskimi mesti. Izredno hiter in močan razvoj turizma je kraj doživel v letih 1970–80, ko so bili zgrajeni hotelski kompleksi Emona, Metropol z igralnico in Bernardin. Vzporedno z gradnjo bivalnih zmogljivosti so umetno širili tudi obalno kopališko ravnico.
Danes Portorož turistom nudi vsestranske možnosti za zdravljenje, rekreacijo in zabavo skozi vse leto. Zdraviliško tradicijo ohranjajo Terme, ki nudijo naravno terapijo s solinskim blatom in slanico. Portoroška marina na območju opuščenih solin v Luciji je ena največjih ob Jadranu. Pet kilometrov od Portoroža je med Sečovljami in solinami mednarodno turistično in športno letališče. Manjše turistično pristanišče je med Piranom in Portorožem, kjer je velik, zaokrožen turistični kompleks Bernardin. Sredi stavb je ohranjen zvonik cerkve nekdanjega benediktinskega samostana iz 15. stoletja. Za dodatno turistično ponudbo skrbi prireditveni center Avditorij, v katerem se odvijajo kulturne, zabavne in športne prireditve ter kongresne dejavnosti.
Portorož je tudi prijetno bivalno okolje (3073 prebivalcev).Tretjina aktivnega prebivalstva je zaposlena v turizmu in gostinstvu. Vendar kraj ni samo turistično in stanovanjsko naselje. V njem delujeta Visoka pomorska in prometna šola ter Visoka šola za hotelirstvo in turizem, tu imata sedež slovensko ladjarsko podjetje Splošna plovba Piran, ki ima tudi svojo muzejsko zbirko, in tovarna začimb Droga. V mestu je župnijska cerkev rožnovenske Matere božje.
Od leta 1961 poteka v Seči vsaki dve leti mednarodni kiparski simpozij Forma viva. Plastike iz istrskega kamna so razstavljene tudi v okoliških krajih.
V Portorožu je umrl arhitekt Edo Mihevc (1911–1985), pisatelj Ciril Kosmač (1910–1980) pa ima tu urejeno spominsko sobo.
Portorož je izhodišče za izlete v še neodkrito, malo poseljeno ter divjo notranjost istrskega zaledja in v obalne kraje v Istri ter sosednji Italiji.