Muzej na prostem Rogatec
Muzej na prostem v Rogatcu ohranja srednještajersko ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju Obsotelja, predvsem Rogatca in na pobočjih Boča, Donačke gore in Maclja, v času od 19. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja tvorijo originali in rekonstrukcije. Prvotna ideja domačinov, da ohranijo rojstni hišo pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v doslej največji muzej na prostem v Sloveniji. Leta 1997 je bil nominiran za evropski muzej leta.
Na muzejskem prostoru je predstavljenih petnajst različnih objektov v treh različnih sklopih. Domačijo predstavljajo gospodarsko poslopje z gnojiščem in poljskim straniščem, čebelnjak, svinjaki in kozolec. Upravni del predstavlja »loden«, prvotno trška trgovina z mešanim blagom, ki ima danes tudi funkcijo muzejske trgovine z upravnimi prostori. V tretjem sklopu pa je gostinski del z vinsko kletjo v funkciji »pušenšanka« in značilno zasajenimi brajdami.
Stanovanjska hiša iz začetka 19. stoletja je pripadala Šmitovi družini iz Tlak, v njej se je rodil in odraščal tudi slovenski pesnik in prevajalec Jože Šmit (1922–2004). Hiša je v celoti zgrajena iz lesa, streha s čopoma pa prekrita s slamo. Tla so ilovnata, stene ometane z ilovico in pobeljene z apnom. Razporeditev prostorov je tradicionalna: vhodna veža (lojpa) in črna kuhinja (kuhna); dnevni prostor (hiša) in manjša soba (štiblc); dekliška soba (hiška) in shramba (hramucl).
Gospodarsko poslopje je v nadstropje zgrajen objekt podolžnega tlorisa s »kozolcem« na sprednji strani in odprto lopo ob desni stranski fasadi. Stavba je služila različnim namenom: v levem delu je bila vinska klet, nad njo »pod«, kjer so s cepci mlatili žito, v desnem delu pa je bil hlev oz. »štala«. Danes je tu razstavljeno različno orodje.
Svinjak ima štiri hlevčke, v podaljšku je listnica, kjer so danes spravljene tudi sani. Posebnost predstavlja nesimetrična dvokapna streha, krita s slamo. Prostor pod streho so izkoristili za spravljanje »škopa« – slame, pripravljene za spomladansko krpanje in prekrivanje streh. Na rantah se je sušilo repno in korenjevo listje, ki je prekuhano služilo kot borna prehrana za svinje v dolgih zimskih mesecih.
Kozolec predstavlja svojevrstno slovensko posebnost, saj je prav pri nas prisoten skorajda povsod na podeželju. Imel pa je tudi simbolni pomen, saj je veljal za simbol trdnosti kmetije. V muzeju je predstavljen njegov najpopolnejši arhitekturni tip, dvojni vezani kozolec ali toplar. Ljudje so ga uporabljali predvsem za spravilo in sušenje sena ter drugih poljskih pridelkov; pod kozolcem so spravljali še posamezna orodja.
Čebelnjak kot samostojna arhitektura že v 19. stoletju postane sestavni del kmečke domačije. Tudi Rogatec in njegova okolica imata bogato čebelarsko tradicijo, v času med obema vojnama je Rogatec premogel tudi svojo lectarijo. Tukaj ni poslikanih panjskih končnic, ki sicer veljajo za slovensko posebnost.
Kovačnica predstavlja rekonstrukcijo Mordejeve kovačnice iz leta 1930, ki stoji ob glavni cesti Rogatec–Dobovec v neposredni bližini mejnega prehoda s Hrvaško. V kovačnici je vsa potrebna kovaška oprava in oprema: ognjišče in klinasti meh, tnalo s 125 kg težkim nakovalom in vrtalna naprava na ročni pogon.
Vodnjak panonskega tipa z dvižnim mehanizmom »čapljo« (ki ga najdemo na področju od Dunaja do Romunije) so v krajih pod Donačko goro lahko postavili na kmetijah v nižinskih predelih, kjer so že po nekaj metrih kopanja naleteli na podtalnico.
Trgovina z mešanim blagom oz. »lodn«” (iz nemščine, trgovina): tu se je dobilo vse za vsakodnevne domače potrebe, od vžigalic, soli, sladkorja, moke, olja, kisa, petroleja, tekstila in pijač do poljedelskega orodja, emajlirane posode, železnine, deloma tudi obutve. Oprema v trgovinah je bila lesena, ponavadi že precej izrabljena. Le redko je bila v njej blagajna, pa tudi izložbe v tistem času še niso bile običajne. V času med obema vojnama je bilo v Rogatcu, že od nekdaj znanem sejemskem in trgovskem kraju, poleg nekaj specializiranih kar pet trgovin z mešanim blagom.
Viničarska hiša, ki je danes namenjena gostinsko turistični dejavnosti Muzeja, je posnetek originalne stavbe v vasi Dobrina pri Žetalah. Rogatec je obdan z vinogradi; vinogradništvo je bilo že od nekdaj pomembna gospodarska panoga. Viničarji so kot najrevnejši podeželski sloj obdelovali tuje vinograde, v zameno za opravljeno delo pa so s svojo družino smeli prebivati nad vinsko kletjo.
V Muzeju za organizirane skupine pripravljajo etnološke delavnice (npr. peka kruha – žulik – v Šmitovi hiši), prikaz domačih obrti in opravil (pletenje iz šibja ali ličja, kovanje žebljev itd.), učne delavnice ročnega tkanja in drugo.
Konec julija pripravijo etnografsko prireditev »Likof na taberhi«: prikaz mlačve žita (mlačev s cepci in »na gepelj« s pomočjo kravje vprege), prikaz domačih obrti, delavnice, nastop ljudskih pevcev in godcev ter folklorne skupine.
Fotogalerija
