Svete gore
Zaradi svoje lege in bogate duhovne zgodovine so Svete gore častitljiv kraj. To je skupina petih cerkvenih stavb na slemenu in istoimenskem vrhu (527 m) v pogorju Orlice, na vzhodnem robu slovenskega ozemlja. Svete gore so stara znamenita božja pot Slovencev in Hrvatov, romarska pot vodi sem že od leta 1265. Z vrha je lep razgled po slikoviti in mehki obsotelski pokrajini.
Svete gore so dostopne s prevala med Štajersko in Dolenjsko; na eni strani je Bistrica ob Sotli, na drugi Bizeljsko. Po odcepu s ceste po 2 km pridemo do gostilne in nadaljujemo še 10 minut peš po zelo strmem pobočju do vrha. Ob poti so leseni kipi križevega pota Staneta Jarma, ki so jih postavili leta 2002.
Pomen Svetih gor je predvsem v njihovem celotnem pojavu, ki združuje v spominsko celoto na vrhu hriba s prastaro kulturno tradicijo pet zanimivih cerkvenih stavb.
Največja je cerkev Marijinega rojstva, ki so jo zgradili v baročni dobi ob prelomu 17. in 18. stoletja (njen vzhodni del je označen z letnico 1693, glavni portal pa 1732). Na zahodni strani ima mogočen zvonik, veliko pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Notranjost je razdeljena v tri ladje, katerih srednja je občutno širša in višja od stranskih dveh, kar ustreza romarskim potrebam. Notranjost je v 19. stoletju poslikal Tomaž Fantoni, rezbarska dela (baročni oltar iz 1639) so iz delavnice M. Pogačnika.
Po starosti in stavbni zgodovini pritegneta predvsem dve kapeli: najstarejša je kapela sv. Martina, ki naj bi imela temelje iz 11. stoletja, oltar je renesančen (1665). V portal kapele sv. Jurija so vzidani gradbeni bloki z nepojasnjenimi pismenkami in kopijo figuralnega črtnega reliefa iz 9. stoletja (original hrani župnišče v Bistrici ob Sotli).
Za prezbiterijem velike cerkve je kapela sv. Fabijana in Sebastijana, ki ima ob strani prizidano lopo, v notranjosti pa sta ohranjeni dve plasti fresk iz 15. in 16. stoletja. Upodobljeno je mučeništvo sv. Boštjana, na poševni stranici pa je velika figura sv. Helene.
Prav na vrhu gore stoji kapela lurške Matere božje, ki je bila nekdaj posvečena »gotskemu« patronu sv. Volbenku. Nad portalom je letnica 1518, vendar so jo konec 19. stoletja tako nesrečno obnovili, da so zabrisali njeno poznogotsko pričevalnost.
Romanja na Svete gore so 15. avgusta (veliki šmaren) ob Marijinem Vnebovzetju, 8. septembra (mali šmaren), ko praznujemo Marijino rojstvo, in na zahvalni dan (po Vseh svetih).
Prek Svetih gora poteka Slomškova pot (Nova cerkev–Slom–Olimje–Bizeljsko). Tudi v Slomškovem času so romali sem verniki z obeh strani Sotle in Anton Martin Slomšek (1800–1862) se jim je večkrat pridružil, najprej kot romar, kasneje kot duhovnik, pridigar in spovednik.
Fotogalerija
