Bizeljsko
En hribček bom kupil … poje Slomškova pesem in vabi na Bizeljsko, v vinorodno pokrajino, ki obsega valovito jugovzhodno pobočje Orlice in Kunšperške gore, približno med povirnim delom potoka Dramlja na zahodu in desnim bregom reke Sotle na vzhodu. Značilni so vinogradi (vina rosé) in sadovnjaki, ob Sotli so polja in travniki. Bizeljsko se imenujeta tudi glavno naselje in grad. V resnici se je naprej grad imenoval po vitezih Wisell, po njih se je tekom stoletij poimenovalo tudi samo področje: Wisell – Bizel – Bizeljsko.
Grad Bizeljsko (imenovan tudi grad Orešje) stoji nad vasjo Orešje (391 m), na skrajnem obrobju Bizeljskih goric pod gozdovi mogočne Orlice. Prvič se pisno omenja leta 1404, ko so se tukaj naselili vitezi Wisell. Sedanja stavba je iz 16. stoletja, ko so rekonstruirali grad, ki je tam stal že od 10. stoletja. Grad ima srednjeveško grajsko zasnovo: stanovanjsko jedro in širši utrdbeni del. Zunanji obrambni pas z zidom in stolpi je delno razrušen. Stanovanjski del sestavljajo raznorodni trakti, ki oklepajo skromno arkadno dvorišče iz 17. stoletja. Pridih renesanse mu daje ob vhodu prizidana kapela sv. Hieronima z bogatim baročnim oltarjem. Obok kapele in tri sobe v nadstropju so okrašene s štukaturo iz 18. stoletja.
V srednjem veku je bil grad v lasti Tattenbachov, kasneje Windischgrätzov. Grad so dvakrat oplenili in poškodovali uporni kmetje (1475). V gradu zdaj živi družina Klakočar-Wisell, ki se je zavzela za temeljito obnovo grajskih prostorov. Na ogled sta grajska kapelica in bogata vinska klet, kjer je poleg drugih vrhunskih vin shranjena tudi avtohtona bizeljska sorta – rumeni plavec.
V Bizeljski vasi stoji ob cesti pri hiši št. 16 mogočna lipa, ki meri v prsnem obsegu 720 cm in je med najdebelejšimi na tem območju.
Osrednje naselje pokrajine je Bizeljsko (173 m, 689 prebivalcev). Ohranjenih je nekaj značilnih kmečkih stavb in v jedru naselja nekaj značilnih trških hiš. Na razgledni vzpetini je cerkev sv. Lovrenca, zgrajena leta 1737, na mestu starejše. Sedanja cerkev je bila večkrat povečana in obnovljena, zadnjikrat v letu 2003, ko so obnovili tudi freske, orgle in nabavili dva nova zvonova. Pri cerkvi sta stalna razstava naravne in kulturne dediščine Bizeljskega in Slomškova spominska soba, saj je tu dve leti (1825–1827) služboval poznejši škof A. M. Slomšek. Slomšek se je odlikoval kot odličen pridigar in spovednik. Za otroke je uvedel slovensko »nedeljsko šolo«; stavba, kjer je učil, še dane stoji in ji krajani pravijo »stara šola«. Slomšek je tukaj začel pisati pesmi; mnoge so ponarodele.
V stenah peskokopa pod Gradiščem je edino dokazano gnezdišče ptice čebelarja v Sloveniji; v stenah kremenčevega peska redno gnezdi 15–50 parov ptic. Čebelarja, ki se menda preživlja tudi z lovom na čebele, lahko v času gnezdenja (maj–junij) opazujete iz urejene opazovalnice v peskokopu.
Dober kilometer južneje je vas Gregovce (155 m, 72 prebivalcev), kjer ob nekdanji Nujčevi domačiji raste najdebelejši znani hrast v Sloveniji, Nujčev hrast; visok je 29 metrov, deblo pa v prsnem obsegu meri 770 cm.
Po robu gričevja pridemo skozi razloženo naselje Stara vas-Bizeljsko, čez potok Dramljo in skozi prvo izključno ravninsko vas Župelevec. Glavna cesta nato vodi približno 4 km skozi nižinski gozd Dobrava, jugozahodno od Dobrave pa se razprostirajo Jovsi.
Na Bizeljskem poteka del bizeljsko-sremiške vinske ceste, ki je sicer speljana po vseh treh posavskih občinah. Strokovna skrb za vinsko trto in umno kletarjenje sta kakovost tukajšnjih vin dvignila na zavidljivo raven in mu prinesla številna odlikovanja. Ob vinski cesti je veliko gostiln, turističnih kmetij in vinskih kleti. Med njimi so značilne repnice, ročno skopane kleti v peščena tla, nanos panonskega morja. V njih je vse leto temperatura 4–10 °C, kar so optimalni pogoji za shranjevanje pridelka.
Zunanje povezave
http://www.bizeljsko.com/
Fotogalerija
