Crngrob
Crngorbsko romarsko cerkev je – po legendi sodeč – zidarjem pomagala graditi ajdovska deklica, ki je tiste čase živela v Crngorbskih gozdovih in je bila tako velika, da je z eno nogo stala na vrhu Šmarne, z drugo pa na vrhu Šmarjetne gore, ko je delavcem pomagala zajemati vodo iz Save in prinašati ogromne skale. V spomin na ajdovsko deklico v cerkvi še danes visi njeno rebro.
Crngorb je majhna vasica z le nekaj deset prebivalci, ki leži 5 km od glavne ceste Škofja Loka–Kranj (odcep pri Dorfarjih). Znan je po cerkvi Marijinega oznanjenja, ki je bila že v 13. stoletju cilj romarske poti in je eden najpomembnejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji. Cerkev je bila kmalu premajhna za številne romarje, ki so prijahali vanjo, zato so jo večkrat povečali in razširili, pa tudi polepšali. Mojster Jurko iz Loke je v letih 1521–24 zgradil sedanji dvoranski prezbiterij s stebri in rebrastim svodom ter čokat zvonik z baročno kapo. V 19. stoletju so dozidali še novogotsko lopo.
Zunanjost je okrašena z bogatimi barvnimi freskami. Freske prikazujejo svetega Krištofa, zavetnika čolnarjev, splavarjev in voznikov, Kristusovo trpljenje in Sveto Nedeljo. Na slednji osrednja freska predstavlja Jezusa Kristusa, obdajajo pa ga prikazi tistih opravil, ki se jih ne sme opravljati ob nedeljah.
Tudi notranjost cerkve je bogato okrašena. Cerkev ima kar štiri pozlačene oltarje iz 17. stoletja. Najlepši med njimi je Martinov, ostali trije pa so posvečeni še sveti Luciji, sveti Agati in svetemu Ahacu. Stene so poslikane s freskami. Veliko darov so cerkvi poklonili tudi romajoči verniki.
Ob Martinovem oltarju že več kot pol stoletja visi 270 cm dolgo rebro ajdovske deklice. Legenda pravi, da je deklica umrla, ko je bila cerkev zgrajena. Zidarji so jo v zahvalo za vso pomoč pokopali v okoliških gozdovih, še prej pa so ji vzeli eno rebro in ga obesili pod cerkveni strop.
Tisti, ki ne verjamete v legende, ajdovske deklice in njihovo dobroto, pa boste morda verjeli temu, da gre za kitovo rebro.
Fotogalerija
