Velika Polana

Razpotegnjeno kmečko naselje na Dolinskem (166 m, blizu 1.000 prebivalcev) je obdano z nižinskimi travniki in močvirskimi logi. Poznano je po štorkljinih gnezdih; Evropska fundacija Euronatur mu je leta 1999 podelila naziv »Evropska vas štorkelj«. Polano pa poznamo tudi po dobrih ljudeh, kot jih je v svojih knjigah predstavljal rojak pisatelj Miško Kranjec.

Suhi otočki znotraj zamočvirjenega in poplavljenega sveta so bili očitno primerni za varno naselitev, saj o zgodnji poselitvi pričajo tri prazgodovinska kamnita orodja in naselbina iz bakrene dobe na vzpetini Selca, severovzhodno od Brezovice. Severno od Male Polane je v gozdu Košnata greda, kjer je bilo še pred 2. svetovno vojno več gomilnih grobišč iz rimskega obdobja, danes je dobro vidna le ena gomila. Sled rimske ceste pa je najti vzhodno od vzpetine Gaje, ki se nahaja med Brezovico in Nedelico.

Sicer pa se kraja z imenom Palina (danes Velika in Mala Polana) in Brezouica (danes Brezovica) v srednjeveških pisanih virih prvič omenjata v dokumentu iz leta 1322. Civilnoupravno so ti kraji takrat pa vse do leta 1919 spadali v okvir Zalske županije. Njen prvotni sedež je bil Zalavár ali slovansko Blatnograd, nekdanji sedež panonskih slovanskih knezov, nato pa se je preselil v Zalaegerszeg.

Velika in Mala Polana sta znani kot »Dežela štorkelj«. Sedaj gnezdi v obeh Polanah devet parov belih štorkelj. Čez dan nabirajo hrano po močvirskih travnikih, zvečer se vračajo v svoja gnezda na električnih drogovih in na dimnikih zapuščenih hiš. Počasi tekoče ravninske vode z mrežo mrtvih rokavov in porasle plitvine so odlično zavetje tudi vodni perjadi, kot so divje race, ponirki, čaplje. Značilen predstavnik močvirskih travnikov je močvirska logarica ali »rdeči zvonček«.

K bogati naravni dediščini sodi tudi Polanski log, ki je edinstven ekosistem, zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Najbolj znana je črna jelša, »prekmurska smreka«. V gozdu so divji prašiči, srnjad, zajci, fazani in druge živali, med njimi je tudi črna štorklja, ki se v nasprotju z belo izogiba bližine ljudi in gnezdi v gozdu.

Veliko živalskega in rastlinskega sveta je mogoče spoznati na gozdni učni poti, zasnovani tako, da vsak obiskovalec najde primerno razdaljo, ki jo je pripravljen prehoditi. Po dogovoru je možno dobiti tudi strokovno spremstvo revirnega gozdarja.

Na obrobju Polanskega loga je Copekov mlin, edini ohranjeni mlin na potoku Črncu; včasih je bilo na dolžini pet kilometrov pet takih mlinov. Je etnološki, tehnični in zgodovinski spomenik. V njem je bil ustanovljen odbor OF in je ostal edini, ki ni bil nikoli odkrit s strani sovražnika.

V Veliki Polani se je rodil Miško Kranjec (1908–1983), pisatelj, ki je napisal preko 50 romanov, črtic in novel.

Zgodi se mi, da postanem pred polico svojih knjig,
strmim v njihove hrbte in naslove –
koliko vsega pa sem doumel na tej svoji poti?
Kaj sem videl življenja in kakšno je,
kar sem prenesel v knjige?
(Miško Kranjec, Soočenje, 1954)

Preurejena rojstna hiša je sedaj Domačija Miška Kranjca, kjer je na ogled pisateljeva delovna soba s knjigami, v drugih prostorih pa so predstavljeni njegova življenjska pot, literarno, politično in uredniško delo. V tej hiši je od oktobra 1934 do oktobra 1935 urejal Ljudsko pravico. Zato je v njej tudi spominska zbirka Ob naprednem tisku, na domačiji pa spominska plošča. Zanimivo so predstavljeni tudi Miškovi konjički: glasba, nogomet, ribolov, lov, šah, karte (tarok) in slikarstvo (njegova amaterska likovna in fotografska dela). Predstavljen je tudi skromen literarni prispevek Miškovega brata Ignaca.

V domačiji občasno prirejajo različne kulturne prireditve. Zraven pa sodi še en objekt, apartma v prekmurskem slogu, namenjen predvsem študijskemu bivanju mlajših pisateljev.

Pisatelj je pokopan na vaškem pokopališču ob cerkvi Srca Jezusovega, ki je bila zgrajena leta 1924 v neoromanskem stilu. Načrt je naredil arhitekt Bačič iz Lendave. Po Mišku Kranjcu se imenuje tudi osnovna šola v Veliki Polani, pred katero je njegov doprsni kip. Pred zadružnim domom je spomenik žrtvam iz 2. svetovne vojne.

Fotogalerija

Zemljevid