Suha pri Škofji Loki
Suha je gručasta vas (338 m, 132 prebivalcev), 2 km iz Škofje Loke, pravzaprav na njenem vzhodnem robu, na terasah Sore ob južnem robu Sorškega polja. Vas je zanimiva zaradi starih hiš, med katerimi izstopa Španova hiša (št. 4) s poznobaročnim znamenjem iz leta 1794 in ostanki baročnih fresk na fasadi. Posebno pa je ogleda vredna cerkev sv. Janeza Krstnika, katere prezbiterij je eden največjih dosežkov ustvarjalnosti naše podeželske gotike tako v arhitekturi kot v slikarstvu.
Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika sameva nad vasjo, sredi polja. Je značilna srednjeveška vaška podružnica, ki ima pravokotno ladjo, nižji tristrano zaključen prezbiterij, kasneje dozidan zvonik na južni strani in lopo pred zahodno fasado. Zunanjost je pravzaprav skromna, prav tako ladijska notranjščina z novogotsko predelavo iz 19. stoletja in novimi okni, kar je »zagrešil« v Loki udomačeni stavbenik furlanskega rodu Molinaro v želji, da bi bila cerkev videti bolj »gotska«. V cerkvi so trije »zlati« oltarji, delo znamenite Jamškove podobarske delavnice. Glavni oltar je eden najboljših primerkov naših rezljanih in poslikanih, predvsem pa pozlačenih in zato »zlatih oltarjev« iz obdobja med renesanso in zrelim barokom.
Vrhunsko oblikovan in poslikan prezbiterij iz 1. polovice 15. stoletja ima poligonalen zaključek in zvezdastorebrast svod. Ves prezbiterij prekrivajo freske iz sredine 15. stoletja, ki so klasični primer t. i. kranjskega gotskega slikarstva. Nad podobami apostolov so izbrani prizori Kristusovega in Marijinega življenja, na oboku pa angeli in simboli evangelistov. Na slavoloku je poslednja sodba. Po potresu leta 1511 so bile freske potrebne popravila, kar je opravil znani srednjeveški slikar Jernej iz Loke. Med drugim je na spodnjem pasu namesto zastora naslikal vrsto pametnih in nespametnih devic.
Če gremo iz Suhe čez reko Soro in še 2 km po lokalni cesti proti Sori in Medvodam, pridemo do gručaste vasi Gosteče (343 m, 82 prebivalcev), kjer si lahko ogledamo še en pomemben spomeniško bogat sakralen spomenik – podružnično cerkev sv. Andreja. Zgodnjegotsko ladjo so v 2. polovici 15. stoletja prezidali. Ko pa so leta 1987 restavrirali strop iz leta 1699, so pod baročnim odkrili starejšega iz okrog 1515. Tako ima danes ladja poslikan lesen kasetiran strop. Severna in južna stena sta poslikani s prizori iz legende o sv. Andreju; freske so iz 1. polovice 15. stoletja. Oltar je iz 17. stoletja. Prezbiterij je po srednjeveških vzorih leta 1910 poslikal Matej Sternen.
Fotogalerija
