Gorjuša
Gorjuša, majhna vasica na griču 2 kilometra od Doba proti Moravški dolini, je cilj mnogih nedeljskih izletov prebivalcev Domžal in okolice. Tja jih privabijo ravno prava oddaljenost za sprehod, zanimive kraške jame, konji, grad Krumperk in seveda gostilna z obilnimi nedeljskimi kosili.
Do Gorjuše se pripeljete z Doba, mimo cerkve, čez avtocesto in nato zavijete na desno. Če greste peš iz Domžal, pa vas makadamska pot vodi preko križišča, izvoza avtoceste pod skakalnico skozi gozd; krajša je in prijetna za sprehod.
Vas sama ni zanimiva, le nekaj hiš se tišči skupaj. Obiskovalcem priporočamo, da se odpeljejo do gradu Krumperk ali do Jamarskega doma. Pot okoli gradu sicer ni najbolj prijetna; naravovarstveniki tu niso opravili svojega dela, piščančje farme ta prijeten okoliš grdo zasmrajajo. Se je pa vredno sprehoditi proti gozdu ali po polju na drugi strani Jamarskega doma, pod vasjo. V gozdu utegnete ob pravem času najti dišeče šmarnice, na njegovih obronkih pa takoj, ko se stali sneg, velike zvončke.
Gorjuša je pisno prvič omenjena leta 1346. Njeno ime je verjetno nastalo iz osnove besede gora – gorjuša, saj stoji na griču sredi ravnine. Vas se je razvila blizu gradu Krumperk menda zato, ker so tu prvotno bivali krumperški delavci. Eden zanimivih zapisov o Gorjuši je nastal 7. novembra leta 1568, ko se je Blaž Jurij Miš poročil z Maruško, posvojenko enega od grofov Raspov, ki je bila po ljudskem izročilu njegova nezakonska hči.
Gorjuša je najbolj znana po svojih jamah, saj stoji na kraškem svetu. Tu ni nobenega studenca, še pred tremi, štirimi desetletji so vaščani hodili po vodo v Račo, ki se vije po polju pod vasjo. V arheološkem pogledu so najbolj znane tri jame: Babja, Železna in Miševa. Babja jama leži približno 150 metrov jugovzhodno od Jamarskega doma. V neposredni bližini Babje jame je za turistični obisk urejena Železna jama, jugovzhodno od nje pa je Miševa jama. Ob raziskovalni akciji so domžalski jamarji v Miševi jami našli prazgodovinske ostanke človeških kosti. Arheolog dr. Franc Osole je ugotovil, da bi se v tej jami nekoč utegnil zadrževati ledenodobni lovec. Jamarji so v mastni ilovici našli še kamnito rezilo iz kremena – artefakt. Zaradi tega so jamo zaščitili in nadaljnja raziskovanja brez strokovnega vodstva niso dovoljena. V Babji jami so našli kosti pragoveda, alpskega svizca, losa ter ostanke oglja. To je Ljubljani najbližja postaja pračloveka, ki sega kar 15.000 let nazaj.
V Jamarskem domu so svoj prostor našle zbirke kamnin in fosilov, Hohenwartova zbirka kapnikov, Robičeva zbirka fosilov, hroščev, mehkužcev, mahov in gliv ter slamnikarska zbirka.
Fotogalerija
