Obolno, Pristava in Gradišče nad Sticno
Po hribih nad Stično lahko naredimo več krajših izletov ali pa opravimo krožno pot (22 km), po kateri vsako leto 1. maja poteka tudi t. i. Romanov pohod, ki ga je leta 1993 osnoval planinec domačin Roman Tratar. Začnemo pred cistercijanskim samostanom v Stični, pot nas vodi najprej na Nograd in Sela, nato sestopimo v Izirk, nadaljujemo na najvišji vrh Obolno, potem skozi Plate in Goričico mimo Lovske koče na Pristavo. Sledi spust mimo Dobrave in nato strm vzpon na Lavričevo kočo na Gradišču, od tam pa še sestop na izhodišče v Stično.
Obolno (776 m) je del širokega slemena, ki se vleče od Janč preko Prežganja in Trebeljevega na Obolno in naprej vedno nižje proti vzhodu. To je najvišji vrh na naši poti, obenem pa tudi v občini Ivančna Gorica. Z vrha je lep razgled. Čez Obolno je speljanih več markiranih in nemarkiranih poti. Najpomembnejša je povezava z Jančami, ki ponuja zahtevnejšo in daljšo pot, primerno za bolje izkušene pohodnike. Ta povezava je del Badjurove krožne poti, ki se ustavi tudi v Vačah in Bogenšperku. Sicer pa je v bližini Obolnega speljana tudi Sadna cesta med Javornikom in Jančami, pešpot mimo številnih turističnih kmetij.
Pristava nad Stično (672 m, 16 prebivalcev) je zaselek na položnem goličavem prevalu in je 4 km oddaljena od Stične. Slovi kot lepa izletniška in razgledna točka. Je tudi kontrolna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite RS 7. septembra 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991.
Nedaleč stran stoji tudi cerkev sv. Lamberta (650 m), ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu, v katerem je prebivala t.i. »Gospa s Pristave«, vojvodinja Virida Visconti iz Milana. Bila je soproga habsburškega vojvode Leopolda III., ki je vodil tudi večino naše dežele, in mati Ernesta Železnega, zadnjega na Gosposvetskem polju ustoličenega kneza. V gradičku je živela po moževi smrti leta 1386 do svoje smrti leta 1407. Pokopana je v Stiški baziliki. Ivan Janežič je o njej napisal povest Gospa s Pristave. Cerkev je postavljena na temeljih gradu, ohranjena je le ena stena, ki danes služi kot oltar.
Gradišče (519 m) je grič nad Stično, na katerem stoji Lavričeva koča. Tu sta tudi znano ilirsko najdišče in ogleda vredna cerkvica sv. Nikolaja. Gradišče služi kot prireditveni prostor za različne dogodke (npr. občinsko kresovanje in silvestrovanje).
Na poljanah pod Gradiščem so številne delno še neraziskane gomile, več kot sto jih je. Med njimi izstopa Cvinger nad Virom pri Stični, ki je eno najpomembnejših in največjih (850 x 300 m) gradišč iz starejše železne dobe pri nas. V potočku Vir je naravoslovec Scopoli našel človeške ribice.
Fotogalerija
