Martjanci
Ob regionalni cesti Murska Sobota–Lendava, 4 km od Murske Sobote in dober kilometer od Moravskih Toplic, je cerkev svetega Martina. Čudovita gotska cerkev z lepim zvonikom, ki je obdana s tremi visokimi kostanji in štirimi lipami, hrani freske Janeza Aquila, mojstra, ki je deloval predvsem v Pomurju.
Martjanci (195 m, 567 prebivalcev) so od 17. stoletja dalje večkrat omenjeni kot trg, vendar so ohranili vaško podobo. Svetnik sv. Martin je dal ime kraju, kjer je še vedno vsako leto 11. novembra kramarski sejem.
Martin se je rodil okoli leta 316 v Szombathelyju v Panoniji (današnja Madžarska). Njegov oče je bil častnik rimske vojske in tudi sinu je preskrbel vojaško službo. Martin je kmalu postal častnik. V nekem mrzlem zimskem jutru je pred mestnimi vrati srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj vojaški plašč in eno polovico podaril beraču. Kmalu po tem je pustil vojaško službo, bil krščen in se posvetil duhovniškemu poklicu. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Svetega Martina najpogosteje uprizarjajo v prizoru, ko deli plašč z beračem, njegova običajna spremljevalka pa je goska.
Cerkev sv. Martina v Martjancih je bila dograjen leta 1392. O času gradnje cerkve natančno izvemo iz napisa v prezbiteriju. Cerkev je imela prvotno gotski prezbiterij in ladjo z ravnim stropom. Leta 1702 so pravokotno ladjo baročno obokali, ohranili pa so prezbiterij, v katerem so križnorebrasti oboki in konzole, ter lep gotski zvonik.
V prezbiteriju so ohranjene freske, ki jih je leta 1392 poslikal Janez Aquila iz Radgone. Na oboku so angeli z napisnimi trakovi, simboli evangelistov, angeli, ki nosijo Kristusa, na stenah apostoli, svetniki, preroki, prizori iz življenja sv. Martina (Martin preseka svoj plašč, Martin blagoslovi mrtve vojščake in Martin na smrtni postelji). Zelo pomemben je avtoportret Janeza Aquile z napisom, ki ni le najzgodnejši avtoportret na Slovenskem, temveč sodi med najstarejše slikane avtoportrete v evropski umetnosti. Na notranji slavoločni steni je upodobljen sv. Jurij v boju z zmajem. Gre sicer za tipično gotsko poslikavo, toda prav slikarjev avtoportret z napisom dokazuje, da se je mojster že zavedal svojega izvirnega ustvarjalnega dela (pozna gotika oz. napoved renesanse).
Oltar s kipom sv. Martina iz leta 1925 je narejen po zamisli Jožeta Plečnika. Njegovo delo je tudi nagrobnik župnika J. Horvatha na pokopališču.
Iz Martjancev se odcepi cesta proti severu na Goričko, po regionalni cesti pa pridemo do kraja Moravske Toplice. Leta 1960 so v ravnini ob Lipnici izvrtali 1417 metrov globoko vrtino in naleteli na termalno vodo. Od leta 1963 se razvijajo Moravske toplice, ki so prejšnje vaško naselje spremenile v zdraviliškoturistični kraj. Sedanjo evangeličansko cerkev so dogradili leta 1962 na mestu nekdanjega dvorca grofa Ernesta.
Fotogalerija
