Kranj: Prešernovo mesto
France Prešeren, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Kranju, je mesto močno zaznamoval. Prešernovo mesto je od leta 1983 zaščiteno kot kulturni spomenik. Če se sprehodite po mestu in ste pozorni prav na vse, kar je povezano s Prešernom, se lahko sami prepričate, da tega ni malo.
Pot proti mestnemu jedru Kranja pelje čez Slovenski trg, ki ga obdajajo gimnazija, občina in kino Storžič, ki je z zelo neposrečeno predelano fasado nastal iz Narodnega doma. Na Slovenskem trgu stoje kipi s tematiko NOB domačega kiparja Lojzeta Dolinarja.
Največja škoda kulturni dediščini je bila storjena v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja z rušenjem stavb na obeh straneh Koroške ceste. Hotelu se je morala umakniti Majdičeva hiša, ena najlepših meščanskih hiš v Kranju, pa tudi druge meščanske hiše na tej strani ceste, med njimi zapuščen benediktinski samostan na koncu ulice. Na nasprotni strani ulice so se stare stavbe morale umakniti današnjemu Globusu. Na njegovem mestu je stala stara poštna postaja iz rimskih časov. Kranj je bil v rimskih časih namreč pomembno križišče cest iz Emone proti Virniumu na Gosposvetskem polju. Stavba je v času Marije Terezije dobila ime Stara pošta. Ohranjen je le prizidek iz leta 1930, ki ga krasijo štirje kipi, ki predstavljajo trgovino, kmetijstvo, industrijo in znanost.
Pot v mestno jedro se nadaljuje čez Maistrov trg, ki so ga nekoč zapirala mogočna mestna vrata. Ta trg se zoži v Prešernovo ulico, na levo se razcepi v Tavčarjevo, na desno pa v Tomšičevo ulico. V Prešernovi ulici je Prešernov muzej, ki si ga odprli leta 1964. Spodaj so galerijski prostori, zgoraj pa lepo urejen pesnikov muzej.
Meščanske hiše so imele v srednjem veku običajno v pritličju delavnice, trgovine, gostilne, v zgornjih etažah pa bivalne prostore z odprtimi ognjišči. Zato ni čudno, da je v mestu večkrat izbruhnil požar. Posebno uničujoč je bil leta 1811, ko je popolnoma uničil mesto. Ker so na današnjem Maistrovem trgu stale hiše tudi po sredini, se prebivalci niso mogli rešiti. Mestna oblast je odločila, da teh hiš ne bodo obnovili in tako je nastal trg.
Na Mestnem trgu stoji vodnjak, ki je v zgodovini spreminjal svojo podobo. Na tem mestu je starejši vodnjak stal do leta 1919, ko so ga podrli, ker je leta 1911 Kranj dobil vodovod in Vodovodni stolp. Današnji vodnjak je iz leta 1995 (arhitekta Vardjan in Hudolin). Maski na vodnjaku poosebljata reki Kokro in Savo, na sprednji strani pa je Prešernov verz. Maski sta delo kiparja Marka Pogačnika, avtorja slovenskega grba, ki je po rodu Kranjčan. Na trgu je zanimiva tudi Pavšarjeva hiša, lep primer bogate meščanske arhitekture iz 16. stoletja s freskami na fasadi. Zdaj je tu Galerija Prešernovih nagrajencev.
Mestna hiša je eden najodličnejših primerov renesančne arhitekture. Fasado krasita renesančna bifora in nadstropni balkon. V notranjosti stavbe sta galerija kiparja Lojzeta Dolinarja ter Gorenjski muzej s stalnimi zbirkami in občasnimi razstavami. V prvem nadstropju je tudi lepa renesančna dvorana, ki služi kot poročna dvorana. V bližnji gostilni Prešernov hram se je rad zadrževal France Prešeren.
Župnijska cerkev je eden najlepših primerov pozne gotike na Gorenjskem. Cerkev je tu stala že v predslovanski dobi, doživela pa je mnogo prezidav in povečav. V 15. stoletju je starejšo ladjo zamenjala gotska dvorana. Tako je postala vzorec za nastanek vrste dvoranskih cerkva na Gorenjskem. Kmalu po letu 1500 je nastal krilni oltar, eden najpomembnejših poznogotskih spomenikov Kranja. Na žalost so ga v 19. stoletju prodali Avstrijcem, ki ga razstavljajo v Galeriji avstrijske srednjeveške umetnosti na Dunaju. V kapeli kranjske cerkve visijo le reprodukcije.
Sredi 19. stoletja je cerkev poslikal kranjski slikar Bradaška, cerkveno opremo pa je naredil podobar in kamnosek Janez Vurnik. Neogotski oltarji in poslikana notranjost so delovali pretežko in s tem razvrednotili lahkotnost sloga. Leta 1930 so prenovo cerkve zaupali prof. Francetu Steletu, ki se je zaradi majhne umetniške vrednosti ter slabe ohranjenosti opreme in poslikave odločil, da cerkvi vrne njeno srednjeveško podobo. Zato zdaj lahko na oboku občudujemo srednjeveško poslikavo šole Janeza Ljubljanskega, ki je bila v 19. stoletju skrita pod drugo poslikavo.
Ob cerkvi je tudi kostnica, ki jo upravlja Gorenjski muzej. Vodnjak Janezu Nepomuku ob cerkvi je delo kiparja Franca Bernekarja.
Poleg cerkve je Prešernovo gledališče. Spomenik pred njim je delo kiparjev Smerduja in Lobode, fasada gledališča pa arhitekta Jožeta Plečnika. Ta je izdelal tudi načrte za arkade in vodnjak ob Rožnovenski cerkvi, ki stoji ob poti proti Pungartu. Plečnik je tu želel oblikovati monumentalni vhod v mesto.
France Prešeren je pokopan na starem kranjskem pokopališču, ki je svojemu namenu služilo do leta 1936. Leta 1953 so pokopališče preuredili v Prešernov gaj, kjer je pokopan tudi pesnik in pisatelj Simon Jenko (1835–1869). V Gaju je ostala tudi znamenita grobnica družine Majdič s čudovitim reliefom Vstajenje kiparja Ivana Zajca. Na pokopališki lopi je spominska plošča izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju, v desnem delu Gaja pa je tudi prvi spomenik bazoviškim žrtvam. Ostale grobove so prenesli na novo pokopališče na vzhodni rob mesta ali pa jih pustili zakopane v zemlji.
Fotogalerija
