Grabrovec
Grabrovec je majhna gručasta vas v pobočju nad Metliko, na valovitem, močno zakraselem svetu, ki je zelo stara in močno preoblikovana terasa reke Kolpe. Tu se razprostirajo vinogradi in številne zidanice, posebnost je vaška cerkvica svetega Urbana (ali Vrbana, kot ji pravimo domačini), zavetnika vinske trte. Posvečena je rimskemu mučencu Urbanu, ki so ga v 3. stoletju obglavili.
Sveti Urban je vedno upodobljen z grozdom v roki ali pa je ob njem kol s trsom in lepim grozdom na njem. V Urbanovem življenju ni sicer ničesar, kar bi spominjalo na vinogradništvo, toda ob njegovem godu, 25. maja, je trta v cvetju. Zato so mu ljudje v preteklosti v vinorodnih krajih zaupali skrb za vinsko letino.
Cerkvica svetega Urbana je dober kilometer odmaknjena od središča vasi Grabrovec (153 prebivalcev), na vzpetini sredi polja tik nad vinogradi. Vas – prvič omenjena okoli leta 1565 – je bila v okolici cerkve, toda v času turških vpadov je bila požgana. Ni znano, kdaj točno je bila zgrajena cerkev; pravokotna, proti zahodu podaljšana ladja in polkrožna apsida spominjata na romansko stavbno izročilo. Glavni oltar s podobo zavetnika vinske trte, svetega Urbana, je leta 1873 naredil metliški podobar Jernej Jereb. Kipa na stranskih baročnih oltarjih, ki predstavljata svetega Roka in Marijo Pomočnico, pa sta preprosta domača izdelka.
Sveti Urban na glavnem oltarju je upodobljen v škornjih. Legenda pripoveduje, da od tistega davnega leta, ko so bili ljudje zaradi slabe letine tako jezni na svetnika, da so kip vzeli z oltarja in ga vrgli po hribu navzdol. Potem pa jih je menda vendarle zapekla vest, kip so pobrali, ga obuli v škornje – vinogradniki ponavadi delajo v škornjih – in ga postavili nazaj na oltar.
V preteklosti so se Grabrovčani ukvarjali predvsem z vinogradništvom, živinorejo in poljedelstvom. Danes se večina vaščanov na delo vozi v Metliko.
Urbanova pot, dolga 6.300 metrov, je označena krožna pot, ki se začne v Metliki na »Pungartu«, med vinogradi se povzpne do svetega Urbana, nato pa po drugi strani spusti nazaj do začetne točke.
Nekaj kilometrov više na pobočju je Suhor, pravzaprav Dolnji Suhor (355 m) in Gornji Suhor (405 m), osrednje naselje južnega gorjanskega pobočja. Pomembno je postalo zaradi manjšega obrata avtomobilske industrije. Med 2. svetovno vojno je bilo tu partizansko zbirališče in veliko pomembnih dogodkov, na kar opozarjajo spominske plošče, vzidane na sedanjem poštnem poslopju. Pred osnovno šolo je kamnit steber v spomin na zbor Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade, ki so iz Suhorja krenile na zgodovinski pohod prek Hrvaške na Štajersko. Cerkev svetega Jožefa iz 19. stoletja na spodnjem robu vasi ima dvojni zvonik in značilno fasado s prvinami poznobaročnega obdobja.
Zunanje povezave
http://www.metlika-turizem.si/Si/turizem_naravneznamenitosti_urban.asp
Fotogalerija
