Drašiči, Vinomer in Božakovo
Na tem majhnem koščku Bele krajine se lahko srečamo z značilnostmi naravne in kulturne belokranjske krajine ter pojavi zakraselosti, ki jih predstavlja učna pot Zdenc–Vidovec. Značilni steljniki se menjavajo s kulturnimi in gozdnimi površinami, belo brezo in brinom. Vinogradi se pojavljajo nad mejo toplotne inverzije na nadmorski višini od 400 do 450 m. V njih so številne zidanice, tipična in simbolična zavetišča Belokranjcev.
Drašiči so razloženo obmejno naselje na slemenu v gričevnatem podgorju južnih Gorjancev. Delijo se na Gorenjce, Dolenjce in Blaževo vas, zaselka Vinomer in Nova Gora sta sredi vinogradov. Na ledini Stari grad nad vinomersko pristavo je bila v bakreni dobi večja naselbina; poleg ostankov bivališč so odkrili kamnito orodje in keramiko. Poznobaročna, centralno zasnovana podružnična cerkev svetega Petra je iz leta 1773. Glavni oltar iz leta 1883 in oba stranska so izdelki podobarske delavnice Jerneja Jereba. Oboke je leta 1830 s figuralnimi prizori poslikal J. Tavčar »Idrijski«, križev pot iz leta 1912 je delo A. Jebačina.
V kletnih prostorih stare hiše poleg cerkve svetega Petra se nahaja soseska zidanica, ki v taki obliki deluje že preko 250 let. Zadnjo soboto v mesecu oktobru mora vsak član soseske zidanice plačati članarino – 10 litrov svojega najboljšega mošta, ki ga nato zlijejo v skupen sod. Med letom lahko član v soseski zidanici pije vino. Da bi imeli pregled nad popito količino, so imeli nekdaj rovaš, na katerega se je vrezoval vinski dolg posameznega vaščana (na leseno paličico, ki je imela vrezano hišno številko vaščana). V tej zidanici torej lahko pijemo vino petinšestdesetih gospodarjev iz enega kozarca!
Na tem področju vinogradov velja obiskati kakšno od turističnih kmetij in zidanic. Prvo soboto po martinovem v Drašičih organizirajo pohod Po poteh soseske zidanice Drašiči.
Zaselek Vinomer – ime izhaja iz besede »vino« – je priljubljena izletniška točka; tu je metliška zadruga uredila sodobne vinograde. Od belih vin pridelujejo na primer rizvanec, znano metliško črnino pa dobivajo iz žametovke, frankinje in bugundca.
Na področju Vinomera (ob cesti med Metliko in Drašiči) se razprostirajo steljniki. Zaradi rednega steljarjenja (košnje in pospravljanja) prevladujejo brezovi sestoji z orlovo praprotjo (steljo). Prav bele Breze so dale ime Beli krajini!
Božakovo (175 m) je obmejno gručasto naselje v slikoviti legi vrh Magdalenske stene, ki se navpično spušča v Kolpo; le-ta je razlog, da domačini imenujejo vas »belokranjski Bled«. Razlagalna pripovedka pravi, da je vas dobila ime po menihih božjakih, ki so v preteklosti živeli v samostanu v Rosalnicah in na Božakovem maševali. Druga pripovedka pa pravi, da je nad strmo skalno steno nekoč stala cerkev svete Magadelene, ki pa je bila v času turških vpadov porušena, zvonove pa menda še danes slišimo zvoniti v tolmunu pod Magdalensko steno, če dobro prisluhnemo. Danes je cerkev svete Marije Magdalene sredi vasi. Je centralno baročno zasnovana, poslikal jo je Jurij Tavčar iz Idrije.
Sredi vasi se začne kraška učna pot Zdenc–Vidovec in vodi do izvirne jame Zdenc, dolge 78 metrov. Pred njo stoji kip Lurške Matere božje. Zdenc po nekaj metrih ponikne. Nadalje gre pot do izvirne jame Vidovec, dolge 270 metrov, in naprej ob Vidovcu do reke Kolpe in Magdalenske stene.
Zunanje povezave
http://www.metlika-turizem.si/Si/turizem_naravneznamenitosti_jami.asp
http://www.metlika-turizem.si/Si/turizem_bvtc.asp
Fotogalerija
