Ljubljana
Ljubljana je glavno mesto republike Slovenije. Ceprav je Slovenija geografsko zelo razgibana dezela, pa lezi Ljubljana prakticno v njenem geografskem srediscu.
O Ljubljani
Ljubljana je manjse evropsko mesto, kjer zivi priblizno 300.000 prebivalcev. Letno Ljubljano obisce veliko stevilo turistov in poslovnezev iz vsega sveta, pa tudi najbolj eminentnih gostov iz sveta kulture, sporta in politike – med zadnjimi je bila na obisku britanska kraljica Elizabeta II.
Ljubljana je tudi prometno vozlisce, v blizini mesta pa je mednarodno letalisce. Skozi stoletja so zgodovino mesta zaznamovali mnogi dogodki. Med 2. sv. vojno je dobila Ljubljana naziv »mesto heroj«, saj je bila 1171 dni obdana z zico in spremenjena v koncentracijsko taborisce.
Ker so Ljubljano veckrat v njeni zgodovini hudo prizadeli potresi, je bila po potresu 1511 ponovno zgrajena v renesancnem slogu, po potresu leta 1895 pa v neoklasicisticnem in se posebej secesijskem slogu.
Arhitekturo Ljubljane je med obema svetovnima vojnama zaznamoval izvrstni arhitekt Joze Plecnik, ki je mesto ob zacetku 20. stoletja korenito spremenil. Njegova dediscina je se danes zascitena in obcudovana s strani mnozice turistov in razlicnih strokovnjakov.
Ljubljana je vredna obiska v kateremkoli delu leta, ceprav je po mnenju nekaterih turistov najlepsa ob koncu leta, ko je praznicno okrasena, ko je grajski gric osvetljen z nesteto lucmi in ko so vodnjaki zavarovani pred mrazom tako, da so zaviti v novoletna darila.
Ker je Slovenija ena najvarnejsih drzav na svetu, je Ljubljana s svojimi modernimi kongresnimi centri in visoko kvaliteto na podrocju hotelskih namestitev, postala tudi priljubljena kongresna destinacija.
Antično mesto Emona
Anticno mesto Aemona so na obmocju Ljubljane leta 14 n.s. zgradili Rimljani. Stalo je na uravnavi t. i. Ljubljanskih vrat, naravnega prehoda med Grajskim gricem in Sisenskim hribom. Prehod je del pomembne poti, ki povezuje Srednjo Evropo z Mediteranom.
Tloris Emone je bil obzidan pravokotnik 523 x 435 metrov, znotraj deljen s petimi ali sedmimi pravokotno sekajocimi cestami, imenovanimi cardines in decumani. Pod njimi so tekle kloake – veliki odtocni kanali, ki so bili speljani v Ljubljanico. Obzidje je bilo utrjeno s stolpi in obrambnimi jarki. Mesto je propadlo okrog leta 600, ko so se v tukajsnje kraje naselili Slovani in priceli graditi svojo naselbino, iz katere se je cez cas razvila srednjeveska Ljubljana.
Ljubljanske križanke
Krizanke so postavili clani nemskega viteskega reda, pri nas jih imenujemo krizniki. Ta red je nastal v casu krizarskih vojn in je eden izmed krizarskih redov, ki so povezovali v tisti dobi ideal vitestva in duhovnistva. Svoje moci so posvecali postrezbi bolnikov in varstvu romarjev ter se poleg meniskih zaobljub se posebej zavezali, da se bodo bojevali proti nevernikom. V Ljubljano so prisli okoli leta 1228. Koroski vojvoda Ulrich III. jim je pozidal hiso v danasnjih Krizankah. Poimenovali so jo “Domus B. V. Mariae Gloriosae – dom zmagoslavne Device Marije”. Tu so skrbeli za reveze in bolnike, za obrambo dezele in izobrazbo ljudi. Zraven pa pospesevali Marijino cescenje. Listina iz leta 1337 govori, da so imeli solo. Pod Roznikom so ustanovili bolnisnico za gobavce (omenja se ze leta 1280), pozneje pa se sirotisnico.
Krizevni%u0161ka cerkev, ki danes stoji v Krizankah je na novo pozidana 1714.leta v obliki grskega kriza.Kompleks je sluzil samostanskemu zivljenju. Leta 1952. je arhitekt Joze Plecnik, na prosnjo ljubljanskih mestnih oblasti in po zgledu italijanskih arhitektov, Krizanke preuredil v prostor za kulturna dogajanja.
