Slovenija je čudovita turistična destinacija. Tega se zaveda tudi vedno več Slovencev in Slovenk, ki v internetnih iskalnikih pogosteje iščejo besedno zvezo turizem Slovenija. S pomočjo interneta namreč skušajo odkriti skrite kotičke naše države, ki jih doslej še niso obiskali, prav tako pa velikokrat domačine obiščejo tudi gostje iz tujine, ki bi si radi ogledali Slovenijo in njene turistične znamenitosti. Kam jih peljati? Ker Slovenija ni prevelika, jim jo lahko razkažete skoraj celo – od morja pa do gora in prekmurskih ravnic …

Kam na izlet?

Če v iskalnik vpišete turizem Slovenija, boste našli veliko idej za izlete. Poleg tistih najbolj znanih krajev, ki jih mora obiskati in videti prav vsak, boste s pomočjo iskalnega pojma turizem Slovenija med zadetki našli tudi manj znane bisere, ki jih večina še ne pozna. V primeru, da imate na obisku prijatelje ali poslovne partnerje iz druge države, je seveda več kot nujno, da obiščejo Portorož, Piran in Bled.

Nadaljujte z branjem članka Slovenija vabi z morjem in gorami.

Z vse večjim vlaganjem v športno infrastrukturo, so smučišča v zadnjih letih po vsem svetu doživela korenito prenovo. Tako se zaradi umetnega zasneževanja, smučarske sezone lahko pričnejo še preden v resnici zapade prvi sneg in končajo v zgodnji pomladi, ko na bližnjih travnikih, takoj ob smučiščih, že cvetijo prve rože.

Rogla od modernih smučišč ne odstopa in je v zadnjih letih v izgradnjo športne infrastrukture vložila zares veliko. Smučarski center Rogla je sicer eden največjih v Sloveniji in obsega deset smučišč različnih težavnostnih stopenj. Vsako smučišče je dobro zavarovano in urejeno, prav tako so ob njih napravljene moderne sedežnice, ki lahko na vrh vsako uro prepeljejo vse več gostov. Ti se lahko potem cele dni brezskrbno spuščajo navzdol po belih strminah in se vračajo nazaj na vrh, ne da bi bili preveč zadihani.

Za sprostitev ob smučiščih je poskrbljeno, saj je dovolj počivališč, ob nekaterih so na razpolago celo ležalniki.

Nadaljujte z branjem članka Rogla.

Dolg greben (1.027 m) je najvišja vzpetina razgibanega območja južno od Postojne. Pokrit je z gozdom in obširnimi travniki, slovi pa po značilnem kraškem in gorskem sredozemskem rastlinstvu, izjemnem razgledu ter burji. Čezenj je speljana Slovenska planinska pot; Vremščica je obvezna točka med Nanosom in Slavnikom.

Vremščica je blagih oblik, vzpon nanjo je mogoč z vseh strani, brez hudih strmin, skozi gozd in čez razgledne travnike. Z avtom lahko dostopni sta poti, ki vodita iz Senožeč in z roba magistralne ceste iz Senožeč proti Divači (največ dve uri vzpona).

Na Vremščico se lahko povzpnemo v vseh letnih časih, morda nas bo zadržala le burja, kadar je premočna. Veter pa je dobrodošel različnim jadralcem (npr. zmajarjem) in jadralnim letalom. Najvišjo točko domačini imenujejo tudi gora sv. Urbana po cerkvici, ki je nekoč stala na njej; njena vrata naj bi bila vedno odprta prav zaradi burje.

Nadaljujte z branjem članka Vremščica.

Po hribih nad Stično lahko naredimo več krajših izletov ali pa opravimo krožno pot (22 km), po kateri vsako leto 1. maja poteka tudi t. i. Romanov pohod, ki ga je leta 1993 osnoval planinec domačin Roman Tratar. Začnemo pred cistercijanskim samostanom v Stični, pot nas vodi najprej na Nograd in Sela, nato sestopimo v Izirk, nadaljujemo na najvišji vrh Obolno, potem skozi Plate in Goričico mimo Lovske koče na Pristavo. Sledi spust mimo Dobrave in nato strm vzpon na Lavričevo kočo na Gradišču, od tam pa še sestop na izhodišče v Stično.

Obolno (776 m) je del širokega slemena, ki se vleče od Janč preko Prežganja in Trebeljevega na Obolno in naprej vedno nižje proti vzhodu. To je najvišji vrh na naši poti, obenem pa tudi v občini Ivančna Gorica. Z vrha je lep razgled. Čez Obolno je speljanih več markiranih in nemarkiranih poti.

Nadaljujte z branjem članka Obolno, Pristava in Gradišče nad Sticno.

Naselje Poljana (447 m, 130 prebivalcev) leži dobre 4 km iz Prevalj, ob cesti proti Mežici. Tu se cesta odcepi na severozahod in po 4,5 km smo pri mednarodnemu prehodu Holmec. Poljana, ki je zaznamovana s pomembnimi dogodki novejše slovenske zgodovine, je zaščiteno spominsko območje z imenom »Spominski park svobode in miru«.

Na Poljani so potekali zadnji boji druge svetovne vojne v Evropi. Ob naselju stoji tonalitni spomenik 14. diviziji in Tretji armadi, ki sta na tem mestu 14. in 15. maja 1945 razorožili okupatorsko armado. Na levi strani ceste, ki pelje proti Homcu, stoji spomenik Stojana Batiča – lik bombe, ki se razpre v obliki cveta, iz nje pa leti jata golobov – simbol vojne in miru. Na Holmcu je bila 26. junija 1991 izobešena slovenska zastava kot znak samostojne Republike Slovenije; v spomin na te dogodke občina Prevalje praznuje občinski praznik na ta dan.

Nadaljujte z branjem članka Poljana in Holmec.

Izletniška točka je dobila ime po vasi, ki leži na zelenem hrbtu nad Škofjo Loko. Na travnatem gričku je cerkev svetega Križa, v kateri so dragocene gotske freske mojstra Jerneja iz Loke. Od tu je lep razgled po Gorenjski: na Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe, Ljubljansko polje in Polhograjske Dolomite ter Škofjeloško hribovje.

Križna gora (669 m), griček s cerkvijo, je le kakih 15 minut stran od vasi, pod vrhom Soteske (735 m). To je skrajni del hribovitega hrbta, ki se razprostira od Škofje Loke do Kranja, kjer ga zaključuje Sveti Jošt (847 m). Hriboviti hrbet je prepreden s potmi, primernimi za pohodništvo in (gorsko) kolesarjenje.

Najbolj običajna pot na Križno goro je iz Podlubnika, zahodnega dela Škofje Loke. Markacije in kažipot nas s ceste proti Železnikom usmerijo na stransko cesto proti severu. Pot začnemo med hišami in čez travnik, ob potoku in čez strmino do zaselka Cavrn, kjer se svet položi in prvič zagledamo naš cilj, nato pa še navkreber po poti skozi gozd.

Nadaljujte z branjem članka Križna gora.

Veliko Zavrhov je v Sloveniji, eden je razloženo naselje na slemenu nad Pesniško dolino v Slovenskih goricah, ki je priljubljena izletniška točka. Z Maistrovega stolpa je namreč lep razgled na velik del severovzhodne Slovenije. Postavili so ga v spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je rad zahajal na Zavrh; v kulturnem domu je tudi njegova spominska soba.

Sleme, na katerem se razprostira Zavrh (370 m), je na osojni strani pokrito z mešanim gozdom, na prisojni pa se raztezajo vinogradi, sadovnjaki in majhne njive. Področje spada med stara vinogradniška območja, kjer so v preteklosti prevladovale viničarije. Pojav trtne uši konec 19. stoletja je uničil precej vinogradov, ki se šele v zadnjih letih ponovno obnavljajo.

Skozi kraj, kjer je zaradi bližine Maribora precej vikend hišic, potekata vinska in sadjarska cesta. Tu imata točko tudi Pomurska transverzala ter Pot kurirjev in vezistov. Izletnikom, ki radi pešačijo, pa je namenjena Pot na Zavrh, ki vodi od Lenarta do Maistrovega stolpa (1,5 ure).

Nadaljujte z branjem članka Zavrh v Slovenskih goricah.

Ob cesti iz Kranjske Gore proti Ratečam, le nekaj minut po pešpoti od parkirišča, se razprostira jezero izrazito zelene barve. V tem 2 metra globokem jezeru vre na dan Sava Dolinka; porozna jezerska kreda na dnu neprestano prepušča talno vodo. Ker je to edinstven primer v Sloveniji, so bili Zelenci leta 1992 razglašeni za naravni rezervat.

Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri.
Ne poznam v Evropi nič lepšega.
Humphry Davy (1778–1829), angleški naravoslovec)

Naravni rezervat Zelenci (834 m) obsega 14 ha; ob urejenih poteh so postavljeni informativne table in razgledni stolp. Talni izviri so pravzaprav drugi del potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v Tamarju in večji del teče poniknjen pod gruščem, sicer pa prvi izvir Save, ki je s svojimi 219 km najdaljša slovenska reka. Izviri v jezerskih usedlinah so v obliki vulkančkov.

Nadaljujte z branjem članka Zelenci.

Urh (342 m) je grič vzhodno od Ljubljane v bližini Bizovika; na vrhu je cerkvica sv. Urha. Med 2. svetovno vojno je bila tu najprej postojanka vaških straž, nato pa domobranska postojanka, znana predvsem po mučenju in ubijanju partizanov in somišljenikov. V spomin na žrtve so leta 1955 osnovali spominski park in postavili spomenik.

Grič je dobil ime po starodavni, že večkrat prenovljeni podružnični cerkvi, posvečeni nemškemu škofu Ulriku. Po vojni je bila cerkev spremenjena v muzej, kasneje pa so jo spet posvetili. Na zunaj je cerkev nespremenjena, sledovi krogel v cerkvenem stolpu pa so ohranjeni spomini na vojna leta. Ob cerkvi je delno obnovljena mežnarija, ki je bila med 2. svetovno vojno domobranska kasarna, zapor in mučilnica. V bližini je grobnica, kjer ležijo posmrtni ostanki 123 žrtev zločinov in 56 borcev Cankarjeve brigade, ki so jih sem prenesli po koncu vojne.

Nadaljujte z branjem članka Urh.

Znamenita vinorodna Trška gora, privlačna izletniška točka, s katere so lepi razgledi na novomeško kotlino, šentjernejsko dolino, Gorjance ter vse tja do Brežic in Zagreba, se dviga nad reko Krko, pet kilometrov severovzhodno od Novega mesta. S treh strani jo obdaja vinska trta, med vinogradi pa so raztresene hiše, zidanice in počitniške hišice. Tu je domovina znamenitega cvička, dolenjskega in slovenskega posebneža med vini. Na vzhodu je blizu zaselka V Žlebeh znana Beceletova kraška jama. Na vrhu Trške gore (429 m) stoji daleč vidna romarska cerkev Marijinega rojstva.

Cerkev so na mestu starejše kapele zgradili stiški menihi leta 1620. Sezidana je v renesančnem slogu, le okna so šilasta. Cerkev sestavljajo zvonik, banjasto obokana ladja ter križno grebenasto obokan tristrano sklenjen prezbiterij in zakristija. Leta 1756 so ob hudi živalski kugi prizidali kapelo sv. Izidorja, ob zvoniku pa postavili lopi z oltarjema, saj je na shode prihajalo vse več romarjev, tudi iz Bele krajine in Hrvaške.

Nadaljujte z branjem članka Trška gora.

Kamnik obiskovalčevo pozornost pritegne z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino, pa tudi kot odskočna deska za izlete v Kamniško-Savinjske Alpe, v zdraviliščni raj v bližnjih Termah Snovik in Naravni zdravilni gaj v Tunjicah. Nenazadnje pa je Kamnik le za skok oddaljen od prekrasnega naravnega okolja raznovrstnega cvetja in grmičevja, ki ga gojijo v bližnjem Arboretumu Volčji potok. Ob potokih in livadah urejenega golf igrišča je krog sprostitvenega užitka ob obisku Kamnika in njegove okolice sklenjen.

Arboretum Volčji Potok se razprostira na 88 ha površine v neposredni bližini Kamnika, ob severozahodnem delu Kamniškega polja. Beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je na¬menjena izobraževanju in raziskovanju. Arboretum v Volčjem Potoku je botanični vrt za lesnate rastline, edini v Sloveniji. Tu uspeva okoli 2500 vrst in sort iglavcev in listavcev ter okoli 300 samoniklih zelenih rastlin.

Iz Valvazorjevega opisa in slike je videti, da je že v njegovem času stal na podnožju hriba nov grad, na vrhu hriba prikazuje slika razvaline starega gradu.

Nadaljujte z branjem članka Okolica Kamnika.

Priljubljena izletniška točka za romarje, turiste, pohodnike in kolesarje, Ptujska Gora, leži na enem od zadnjih Haloških gričev, ob cesti Ptuj–Majšperk. Prekrasen pogled z vrha gručastega naselja nam ob jasnem vremenu ponudi pogled od Pohorja, Slovenskih goric in Haloz do Boča. Na vrhu 352 metrov visokega griča se bohoti edinstvena gotska cerkev svete Marije, ki jo mnogi upravičeno imenujejo »visoka pesem gotike«, zato ne čudi podatek, da je v zadnjem času Ptujska Gora postala ena najbolj obiskanih štajerskih romarskih poti.

Zgodovina Ptujske Gore sega v srednji vek. Vas, ki se je razvila na ravnici pod cerkvijo, je leta 1447 dobila tržne pravice. Da je bil tu nekaj časa sedež deželskega sodišča, dokazuje sramotilni steber – pranger, kamor so privezovali kaznovanega, ki so se mu mimoidoči posmehovali, ga kamenjali in pljuvali. Današnji steber, ki ga je moč videti na cerkvenem dvorišču, nosi letnico 1855, prvotni pa naj bi bil iz 15.

Nadaljujte z branjem članka Ptujska Gora.

V vasi na pobočju Blegoša se je rodil Anton Ažbe, slovenski slikar in likovni pedagog, ena prvih resnično svetovljanskih osebnosti v sodobni slovenski likovni umetnosti. Domačijo je Ivan Prijatelj imenoval »pravi dom poljanskih kmečkih baronov«. Hiša izvira iz konca 17. stoletja in je bila večkrat prezidana. Zdaj so jo za potrebe kmečkega turizma povsem prenovili, spominska soba pa je ohranila podobo iz časa slikarjevega življenja.

Dolenčice (650 m, 64 prebivalcev) so položene visoko na strmo pobočje Blegoša, tik pod vasjo Javorje. Vse naokrog so griči in gozdovi, zeleni travniki in njive. Pogled odkriva zmeraj nove in zmeraj lepše podobe majhnih vasic po pobočjih in v tesnih dolinah, v daljavi pa spet hribi, pokriti z neskončnimi gozdovi. Dolenčice so star kraj, omenjen že leta 1291. V vasi je majhna poznobaročna cerkvica sv. Tilna.

Najvišje v bregu stoji Ažbetova rojstna hiša, pred njo pa spomenik Antonu Ažbetu.

Nadaljujte z branjem članka Dolenčice.

Zaradi svoje lege in bogate duhovne zgodovine so Svete gore častitljiv kraj. To je skupina petih cerkvenih stavb na slemenu in istoimenskem vrhu (527 m) v pogorju Orlice, na vzhodnem robu slovenskega ozemlja. Svete gore so stara znamenita božja pot Slovencev in Hrvatov, romarska pot vodi sem že od leta 1265. Z vrha je lep razgled po slikoviti in mehki obsotelski pokrajini.

Svete gore so dostopne s prevala med Štajersko in Dolenjsko; na eni strani je Bistrica ob Sotli, na drugi Bizeljsko. Po odcepu s ceste po 2 km pridemo do gostilne in nadaljujemo še 10 minut peš po zelo strmem pobočju do vrha. Ob poti so leseni kipi križevega pota Staneta Jarma, ki so jih postavili leta 2002.

Pomen Svetih gor je predvsem v njihovem celotnem pojavu, ki združuje v spominsko celoto na vrhu hriba s prastaro kulturno tradicijo pet zanimivih cerkvenih stavb.

Največja je cerkev Marijinega rojstva, ki so jo zgradili v baročni dobi ob prelomu 17.

Nadaljujte z branjem članka Svete gore.

Sveti Jakob je 806 metrov visok vrh Polhograjskega hribovja, ki je – če se nanj podamo po najlažji, a hkrati tudi najlepši poti – bolj primeren za sprehajalce kot za prave pohodnike. Vrh in cerkev svetega Jakoba na njem se vidita že od daleč, z vrha pa se ob jasnih dneh ponuja čudovit pogled na Sorško polje, Ljubljansko kotlino, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom, Polhograjsko, zasavsko in notranjsko hribovje.

Pot na Sveti Jakob je najenostavnejša, če za izhodišče izberemo vas Topol (738 m), ki je lahko začetna točka tudi za pohod na druge okoliške vrhove. Topol, ki mu mnogi zaradi svetnici Katarini posvečene cerkve pravijo kar Katarina, je najbolj obiskan izletniški kraj v Polhograjskem hribovju.

Približno pol ure hoda do Svetega Jakoba začnemo po strmi asfaltni cesti skozi vas. Na desno se nam odpre pogled na cerkev svete Katarine, mi pa pri kapelici sredi vasi zavijemo levo.

Nadaljujte z branjem članka Sveti Jakob v Polhograjskem hribovju.

Naselje (162 m, 6.856 prebivalcev) na tektonski prelomnici pod Gorjanci, v neposredni bližini sotočja Save in Krke, je upravno, gospodarsko in kulturno središče Brežiške ravnine. Brežice se danes razraščajo med jedrom ob gradu in 2 km oddaljeno železniško progo ter ob cestah proti Bizeljskemu in Dobovi. Imajo nekaj industrije (pohištvo, tekstil, obrat kovinske industrije), razvite so trgovina na debelo (vino), proizvodne in storitvene obrti. Osrednji kulturni spomenik je renesančni grad, v katerem je Posavski muzej. Tudi okolica Brežic nudi več kulturnih in naravnih znamenitosti.

V Velikih Malencah, 3 km nad izlivom Krke v Savo, je bilo prazgodovinsko gradišče (o njem pričajo izkopani žgani grobovi iz mlajše kamene dobe); na tem mestu so tudi Rimljani zgradili utrdbo, kastel. Leta 1241 prvič omenjene Brežice pa so se razvile ob gradu kot upravno središče posesti salzburških škofov, ki se je oblikovala v Posavju v začetku 11. stoletja. Okoli gradu, ki se je nemško imenoval Rein (rečni breg), sta se v srednjem veku razvijali predvsem obrt in trgovina.

Nadaljujte z branjem članka Brežice.

Preden po Zasavski cesti proti Litiji zapeljemo v ozko dolino, nad katero se vzpenjajo Janče (na desni) in Murovica (na levi), ob cesti zagledamo podružnično cerkev sv. Agate, na levem pobočju nad cesto pa župnijsko cerkev sv. Helene in Žerjavov grad. Od tu se med drugim lahko povzpnemo na Janče in opravimo del evropske poti E6.

Podružnično cerkev sv. Agate ob Zasavski cesti naj bi leta 1500 kot pokopališko kapelo dala zgraditi grajska hči Agata. Danes je ob njej pokopališče za vasi Dolsko, Kamnica, Petelinje, Vinje in Osredke, ki pravzaprav tvorijo skupno celoto. Na pobočju nad Dolskim pa sta Žerjavov grad in mogočna cerkev sv. Helene.

Žerjavov grad je bil v začasni lasti nemškega viteškega reda. Kasneje ga je prevzela Avstro-Ogrska in ga izročila rodbini Račič v zahvalo, ker so z brodovjem pomagali v vojni proti Beneški republiki.

Nadaljujte z branjem članka Dolsko pri Ljubljani.

Šmarna gora je 669 metrov nadmorske višine visok osamelec v Ljubljanski kotlini, ki je najbolj priljubljena izletniška točka Ljubljančanov in okoliških prebivalcev, prav tako pa je lahko zanimiv izletniški cilj za ljudi z drugih koncev Slovenije. Na Šmarno goro vodi več poti, najbolj priljubljeni pa sta pot iz Tacna in pot iz Vikrč »čez peske«.

Pot iz Tacna je bolj primerna predvsem za tiste, ki bodo uporabili javni prevoz, saj avtobus Ljubljanskega potniškega prometa pripelje skoraj do vznožja Šmarne gore, ter za tiste, ki bi se pri vzponu radi bolj spotili, saj je pot iz Tacna bolj strma in zato tudi nekoliko hitrejša od tiste »čez peske«. Za vzpon na vrh je po tej poti potrebnih približno 30 minut.

Pot iz Vikrč, ki je hkrati tudi gozdna učna pot, je precejšen del vzpona peščena in nekoliko lažja od tiste iz Tacna, zato je za vzpon na vrh Šmarne gore potrebnih nekaj minut več.

Nadaljujte z branjem članka Šmarna gora.