Prem je čudovito lepa gručasta središčna vas v severo-vzhodnem delu Brkinov, nekaj kilometrov pred Ilirsko Bistrico. Zagledamo jo že od daleč, saj stoji na 486 metrov visokem griču. Jedro naselja je stisnjeno med starodavnim gradom na eni in cerkvijo svete Helene na drugi strani slemena nad strmim pobočjem reke Reke, ki se kmalu izgubi v znamenite Škocjanske jame. Od cerkve in gradu se ponuja razkošen razgled na bližnje in daljne zaselke te očarljive kraške pokrajine. Vas ima vse značilnosti brkinske arhitekture in je zaradi arhitekturnih, umetnostnozgodovinskih in etnoloških posebnosti zavarovana kot kulturni spomenik.

Danes šteje Prem 187 prebivalcev, od katerih je večina zaposlenih v Ilirski Bistrici.

V tem delu Slovenije je le malo ohranjenih srednjeveških gradov, grad Prem pa je edini med njimi, ki izvira iz romanske dobe, verjetno iz poznega 12. stoletja. Prvič se omenja leta 1213 kot last Uda de Prem.

Nadaljujte z branjem članka Prem.

Cerkniško jezero ima dva povsem različna obraza: v sušnih obdobjih popolnoma presahne, v vodnatih obdobjih pa je največje jezero v Sloveniji. A če smo natančnejši, to nista njegova edina obraza; nivo vode se neprestano spreminja, zato ima jezero ob vsakem letnem času, ob vsakem obisku novo podobo.

Nestalno Cerkniško jezero leži na južnem delu Cerkniškega polja. S svojimi pojavi je bilo močno zanimivo Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je presihanje jezera zelo natančno popisal. Starejši avtorji so jezero označili za redkost, saj lahko na njegovem območju domačini poleti kosijo, žanjejo in pasejo, ko območje zalije voda, pa na istem mestu lovijo ribe in se pozimi drsajo na ledu. Cerkniško jezero je v največjem obsegu dolgo 10,5 km in široko 5 km. Ima površino 26 km², včasih celo do 38 km². Največja globina jezera je približno 10 metrov.

Jezero polni voda iz številnih pritokov in studencev. Jezerski odtoki pa so samo podzemni.

Nadaljujte z branjem članka Cerkniško jezero.

Predjamski grad je prav gotovo eden izmed najslikovitejših, najskrivnostnejših in najbolj viteških gradov v Sloveniji. Edinstven je predvsem zaradi svoje srednjeveške domiselnosti, ki je spojila zidano človeško domovanje s tisočletnim delom narave. Predjamski grad je namreč vzidan v 123 metrov visoko skalo, pod njim pa se nahaja kraška jama.

Od zunaj je moč videti le novejšo renesančno zgradbo iz 16. stoletja, ostanki starejšega dela gradu iz 13. stoletja pa se skrivajo za njo v večji naravni votlini z obzidano zunanjo steno. Delo človeških rok in živa skala se izmenjujeta v vsem poslopju, ki kljub svoji navidezni velikosti nima veliko uporabnih prostorov.

V Predjamskem gradu je bival uporni vitez Erazem, ki je imel mnogo sovražnikov, a njegov v skalo vzidan grad ga je uspešno varoval pred njimi. Kljub temu, da je bil grad dolgo oblegan, Erazmu ni manjkalo ničesar, saj iz gradu vodi toliko skrivnih rovov, da so mu lahko dostavili kar koli – celo toliko, da se je ponorčeval iz svojih sovražnikov tako, da jim je med obleganjem pošiljal darila.

Nadaljujte z branjem članka Predjamski grad.

Za Postojnsko jamo pravijo, da je najznamenitejša kraška jama na vsem svetu. Prav zagotovo pa je najbolj turistična izmed vseh jam slovenskega Krasa, saj jo vsako leto obišče veliko tujih in domačih turistov: v 175 letih organiziranega turizma si je Postojnsko jamo ogledalo več 26 milijonov obiskovalcev, stari podpisi na vhodnih rovih pa pričajo, da ljudje vanjo zahajajo že vse od 13. stoletja.

Postojnska jama je nekaj več kot 20 km dolg kraški jamski sistem, od tega je za turistične oglede odprtih 5,3 km rovov. V jamo in iz nje turiste vozi turistični vlakec, peš ogled notranjosti jame pa je voden. Ogled traja približno uro in pol, zanj pa ne potrebujete posebne opreme, le primerno topla oblačila, saj se temperatura v jami skozi vse leto giba med 8 in 10° C.

Postojnsko jamo je izdolbla reka Pivka, da je jama dobila današnjo podobo, pa je bilo potrebno ogromno časa.

Nadaljujte z branjem članka Postojnska jama.