Ste že slišali, da se ob reki Dravi nahaja prav posebna čokoladna vas? To so prava nebesa za vse navdušence nad čokolado, pa tudi za vse ljubitelje narave, saj se čokoladna vas nahaja sredi krajinskega parka Mariborsko jezero, ki je zaščiten v okviru projekta Natura 2000. Kombinacija neokrnjene narave in slastne čokolade vsekakor predstavlja dober razlog za obisk, pa naj si bo to kratek izlet, vikend oddih ali počitnice.

V čokoladni vasi se namreč nahajajo tudi eko glamping hiške iz naravnih materialov, v katerih lahko gostje prespijo na blazinah iz kakavovih zrn, se umijejo s čokoladnim milom ter že za zajtrk uživajo tako v lepem razgledu kot v sladkih dobrotah iz prvovrstne čokolade. Gre torej za idealen kraj za razvajanje, sploh ker se v čokoladni vasi nahajata tudi bazen in savna, gostje pa si lahko privoščijo tudi čokoladno masažo in še marsikaj drugega, kar bo popestrilo njihov dopust.

Nadaljujte z branjem članka Čokoladna vas in kavarna Teta Frida.

Puhova cimprača s spominsko sobo svetovno znanega izumitelja Janeza Puha stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih v Slovenskih goricah. Z etnološko dediščino, arhivskim gradivom in muzejskimi eksponati sta predstavljena njegovo življenje in delo na področju prometnih sredstev in motorologije. Janez Puh je bil izumitelj in vizionar, tovarnar in podjetnik. Za Puhov muzej skrbi Društvo rojaka Janeza Puha.

Puhov muzej je cimprača, viničarska hiša, kakršne so bile nekoč, pokrita je z žitno slamo in ima majhna okna. Glavni prostori v cimprači – predvsem kuhinja in hiša (soba) – so opremljeni, v njih je razstavljenih več etnoloških predmetov: žrmlje, krušna peč, tesarska skrinja, bohkov kot in drugi. Predstavlja dobo, v kateri je odraščal in se izobraževal Janez Puh. Cimprača močno spominja na domačijo, v kateri se je rodil Janez Puh. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, na Sakušaku 79, pa stoji sodobna stanovanjska hiša z vgrajeno spominsko ploščo.

Nadaljujte z branjem članka Puhov muzej.

Veliko Zavrhov je v Sloveniji, eden je razloženo naselje na slemenu nad Pesniško dolino v Slovenskih goricah, ki je priljubljena izletniška točka. Z Maistrovega stolpa je namreč lep razgled na velik del severovzhodne Slovenije. Postavili so ga v spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je rad zahajal na Zavrh; v kulturnem domu je tudi njegova spominska soba.

Sleme, na katerem se razprostira Zavrh (370 m), je na osojni strani pokrito z mešanim gozdom, na prisojni pa se raztezajo vinogradi, sadovnjaki in majhne njive. Področje spada med stara vinogradniška območja, kjer so v preteklosti prevladovale viničarije. Pojav trtne uši konec 19. stoletja je uničil precej vinogradov, ki se šele v zadnjih letih ponovno obnavljajo.

Skozi kraj, kjer je zaradi bližine Maribora precej vikend hišic, potekata vinska in sadjarska cesta. Tu imata točko tudi Pomurska transverzala ter Pot kurirjev in vezistov. Izletnikom, ki radi pešačijo, pa je namenjena Pot na Zavrh, ki vodi od Lenarta do Maistrovega stolpa (1,5 ure).

Nadaljujte z branjem članka Zavrh v Slovenskih goricah.

Priljubljena izletniška točka za romarje, turiste, pohodnike in kolesarje, Ptujska Gora, leži na enem od zadnjih Haloških gričev, ob cesti Ptuj–Majšperk. Prekrasen pogled z vrha gručastega naselja nam ob jasnem vremenu ponudi pogled od Pohorja, Slovenskih goric in Haloz do Boča. Na vrhu 352 metrov visokega griča se bohoti edinstvena gotska cerkev svete Marije, ki jo mnogi upravičeno imenujejo »visoka pesem gotike«, zato ne čudi podatek, da je v zadnjem času Ptujska Gora postala ena najbolj obiskanih štajerskih romarskih poti.

Zgodovina Ptujske Gore sega v srednji vek. Vas, ki se je razvila na ravnici pod cerkvijo, je leta 1447 dobila tržne pravice. Da je bil tu nekaj časa sedež deželskega sodišča, dokazuje sramotilni steber – pranger, kamor so privezovali kaznovanega, ki so se mu mimoidoči posmehovali, ga kamenjali in pljuvali. Današnji steber, ki ga je moč videti na cerkvenem dvorišču, nosi letnico 1855, prvotni pa naj bi bil iz 15.

Nadaljujte z branjem članka Ptujska Gora.

Preden se bomo povzpeli na Kozjak (nad levim bregom Drave), se pomudimo malo tudi v dolini Drave, ki poteka vse od Dravograda pa do Maribora. Tokrat si bomo v Osrednji Dravski dolini ogledali Selnico ob Dravi (na levem bregu, na nasprotnem bregu pa so Ruše).

Dravska dolina je s svojo specifično lego odigrala zanimivo vlogo v političnem, kulturnem in gospodarskem pomenu. Slovenci so jo poselili konec 6. stoletja.

Ko je bil leta 1091 ustanovljen benediktinski samostan v Št. Pavlu v Labotski dolini, je prejel številne posesti v Dravski dolini (na darovnici iz leta 1093 je omenjena tudi Selnica – Celninitz). Kmetje spodnjega dela Dravske doline so bili torej podložniki samostana Št. Pavel v Labotski dolini, kasneje pa gospoščine Viltuš. V 13. stoletju so po krčenju gozdov na pobočjih nastale kmetije, v 14. stoletju se je razmahnila ovčereja, nastale so sirnice in drugi ovčarski obrati.

Nadaljujte z branjem članka Selnica ob Dravi.

Smo v osrednji dravski dolini, na desnem bregu Drave, ob vznožju Ruškega Pohorja. Obiskali bomo Ruše (308 m, 4.705 prebivalcev), ki so danes spet mesto, toda v 18. stoletju so se domačini zaradi dajatev odpovedali tržnim pravicam in so postale vas. Po 1. svetovni vojni pa je bil to najbolj zaveden kraj v mariborski okolici. Morda vas bo začudilo, da so v okolici naselja na dravski terasi nasadi hmelja.

Ruše in okolica so bile poseljene že v prazgodovini; odkrili so gradišče iz starejše železne dobe v Bistrici pri Rušah in žarno grobišče v Rušah. Iz rimske dobe so gomilno grobišče v Bezeni in rimske gomile, temelji rimskih stavb ter ostanki mitreja v Rušah. Kraj omenjajo že leta 1091, ko je Engelbert I. Spannheim podaril ruško in lovrenško območje menihom iz Št. Pavla na Koroškem. Sredi 19. stoletja je bila tu največja pohorska glažuta. Med 1. svetovno vojno je bila ob reki pri železniški postaji zgrajena tovarna karbida in dušika, ki še danes proizvaja umetna gnojila in tehnične pline.

Nadaljujte z branjem članka Ruše.

Eden izmed najlepših mestnih biserov je Ptuj, najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem. Prav poseben čar imajo drobne stare kamnite ulice, ki prepredajo mesto. Najstarejše in najbolj očarljive so prav pod gradom, ki kraljuje nad mestom.

Ptujski grič je bil zaradi strateško pomembne lege poseljen že v drugi polovici 3. tisočletja pred našim štetjem, Rimljani pa so mesto imenovali Petovia. Danes je Ptuj kljub industrializaciji središče agrarne pokrajine; velik pomen ima pridelovanje grozdja in vina.

Najstarejši ohranjeni del ptujskega gradu je nekoliko odmaknjen zahodni stolp. Izhaja iz 10. stoletja in velja za najstarejšo ohranjeno civilno stavbo v Sloveniji. Na istem mestu je že prej stal starejši grad, današnje osrednje grajsko poslopje pa je na njegovih temeljih okrog leta 1140 začel graditi salzburški nadškof Konrad I.. Sedanjo podobo je grad dobil ob koncu 17. stoletja. Z grajskega dvorišča se ponuja čudovit razgled na stari del Ptuja.

Nadaljujte z branjem članka Ptuj.