Klevevž
Iz Novega mesta se lahko napotimo na zanimiv izlet v romantično sotesko Radulje, kjer je pod razvalinami starodavnega gradu Klevevž skupek izjemnih naravnih znamenitosti, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske.
Pot nas pelje mimo Šmarjeških Toplic preko Šmarjete še naprej do vasi Zbure, kjer zavijemo levo v smeri kažipota Grič pri Klevevžu. Ko prispemo v vas, zagledamo lepe nasade sadnega drevja in poslopja kmetijske zadruge. Nekoč je za njimi na skalnem pomolu stal klevevški grad. Pod pomolom je kanjon Radulje.
Radulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok Krke, ki se steka vanjo v ravnini pod Dobruško vasjo. V svojem zgornjem toku, v divji, okoli 100 metrov dolgi soteski s skoraj navpičnimi bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke.
Na vrhu navpičnega levega brega so v 13. stoletju freisinški škofje zgradili grad Klevevž, nemško Klingenfels (»zveneča skala«), kar je srednjeveško romantično ime za slapišče Radulje. Staro ime za ta del Radulje, ki je verjetno kar »slap«, je ostalo v nazivu bližnjega zaselka Slape. Od gradu, ki je bil med vojno požgan, je danes le nekaj bornih ostankov.
Med končnim delom soteske in nekdanjim mlinom je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir je zajet v betonskem bazenu. To je Klevevška toplica, hipotermalni izvir s temperaturo od 21 do 25°C, ki ima pretoka le nekaj litrov na sekundo in je nastala ob istem prelomu kot Šmarješke Toplice, ki pa so toplejše in večje. Ob nizkih temperaturah se iz bazenčka kadi.
Na nasprotnem bregu Radulje, v steni tik pod ostanki klevevškega gradu, se odpirata dve luknji – vhoda v dve zanimivi jami. Zgornja Klevevška jama je suha in je ena najdaljših na tem območju. Dolga je čez 200 metrov, ima dosti blata, na koncu pa celo kapnike. Po legendi naj bi bil v njej skrit zaklad.
Okoli 10 metrov pod Zgornjo jamo, že skoraj v soteski ob potoku, je vhod v Spodnjo Klevevško ali Ajdovsko jamo, ki je vodna; iz nje izvira potok, ki je včasih večji kot sama Radulja. Za njen obisk potrebujemo čoln ali pa visoke škornje. Najbolje je, če jo obiščemo v spremstvu jamarja. Tik pred koncem, kjer je neprehodna špranja, iz katere priteka voda, nas manjši stranski rov pripelje v majhno dvorano, kjer sta dve kotanji, polni tople vode. To je hipotermalni izvir v jami, ki je edinstvena zanimivost slovenskega podzemlja, doslej naša edina znana topliška jama. Jama je zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega živalstva.
Zaradi izredno velike naravne in krajinske posebnosti je območje Klevevža predlagano za krajinski park.