Izvir reke Krupe
Reka Krupa prihaja na površje sredi severnega dela belokranjskega ravnika v vasi z istim imenom – Krupa, 3 km severno od Gradca oz. 3 km južno od Semiča. Izvira izpod 30 m visoke skalne stene. Predstavlja največji izvir v Beli krajini, v katerega se stekajo podzemeljske vode s hribovitega zaledja. Reko Krupo z okoliškimi znamenitostmi predstavlja kraška učna pot Od Lebice do Krupe.
Zaledje Krupe predstavlja obrobje visokih dinarskih hrbtov Kočevskega Roga, Radohe in celo Gorjancev ter plitvi Kras s kraškim ravnikom in vrtačastim površjem. V zaledju je več kraških ponikalnic (Bajer v Rožnem Dolu, Rečica pri Vrčicah, Ponikve pod Mirno goro in Reka na Gorjancih); njihove podzemeljske povezave s Krupo so bile dokazane s sledilnimi poskusi s pomočjo barvanja.
Izvir Krupe je miren, skoraj prvobiten kraj sredi agrarne pokrajine. Na površje prihaja v močnih kraških izvirih; takoj je je dovolj, da je nekoč gnala mlin in žago (danes sta oba zapuščena). Voda Krupe ima pri izviru vse leto 11 °C. Reka je v kraški ravnik vrezala izrazito, mestoma kanjonsko strugo. Po 2,5 km toka se izliva v reko Lahinjo. Vodo Krupe so hoteli uporabiti za vodovod, ki naj bi dajal pitno vodo večini Bele krajine, toda tovarna v Semiču je z odlaganjem strupenih odpadkov v zaledju vodo onesnažila in ni več pitna.
Območje ob Krupi je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo edina znana jamska paleolitska postaja v Beli krajini Judovska hiša in najdbe iz prazgodovinskega naselja Moverna vas. V srednjem veku je imel izredno pomembno gospodarsko vlogo za Belo krajino grad Krupa na desnem bregu reke. V njegovi bližini so stala tipična grajska poslopja, kot so kovačnica, kozolec, hlev in žitnica. Leta 1942 je bil grad požgan, kamenje pa so domačini odnašali, zato so zdaj ostale le razvaline grajske žitnice.
Zaradi prisotnosti evropsko ogroženih in redkih živalskih vrst (jamska školjka kuščerjeva kongerija, potočni piškur, črtasti medvedek in človeška ribica) je izvir Krupe uvrščen v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Reka Krupa je od leta 1997 zavarovana kot naravni spomenik, kraška jama Judovska hiša pa kot kulturni spomenik.
Del kraške učne poti Od Lebice do Krupe predstavlja Krupo z okoliškimi znamenitostmi, ki smo jih našteli.
Obiščete lahko tudi baročno romarsko cerkev Svete Trojice na Vinjem Vrhu pri Semiču, ki stoji nad vasjo Vinji Vrh, na griču, zasajenem s trtami. Sezidali so jo leta 1647 po vzoru stare romarske cerkve v Stari Štifti pri Ribnici in je postala vzor za centralno zasnovano skupino belokranjskih cerkva. Cerkev ima osemstrano obliko s kupolo, pokrito s skodlami. V 19. stoletju predelan glavni oltar je delo F. A. Nirenbergerja iz leta 1741. Je pozlačen, zavzema ves prezbiterij in je tristrano zaključen. Na oltarju je pozlačena kiparska skupina svete Trojice, ki krona Marijo. Ker je bila cerkev ob žegnanskih romanjih premajhna, so ljudje prisostvovali bogoslužju kar zunaj, v odprti lopi pred vhodom v cerkev, kjer sta kamnita miza in lesen zunanji oltar.