Galerija Božidar Jakac
Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila – na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja – v prostorih osnovne šole ustanovljena Gorjupova galerija. Pomeni predhodnico vseh kasnejših kulturnih dogajanj v Kostanjevici na Krki: Dolenjskega kulturnega festivala 1956–1981, Lamutovega likovnega salona, kiparskega simpozija Forma viva in Grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Sedaj dejavnosti potekajo v okviru Galerije Božidar Jakac, ki je bila ustanovljena leta 1974.
Galerija Božidar Jakac se od začetka svojega delovanja tematsko nagiba k ekspresionizmu in predstavlja najbolj obsežno zbirko te umetnostne smeri na Slovenskem. Sedež ima v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana, ki je danes kulturni spomenik, katerega obnova še vedno poteka. V obnovljenih dvoranah nekdanjega samostana so naslednje stalne zbirke:
Božidar Jakac (1899–1989), slikar in grafik, eden od pobudnikov ustanovitve ljubljanske likovne akademije, njen redni profesor za grafiko in prvi rektor. Galerija hrani njegova zgodnja dela (med njimi okrog 2500 risb). Predstavljen je s stalnima razstavama grafik, pastelov in olj.
France Gorše (1897–1986), kipar, ki je imel v Ljubljani zasebno risarsko šolo. Predstavljen je s plastikami, skupaj s slikami Jožeta Gorjupa.
Jože Gorjup (1907–1932), slikar, grafik in kipar, bil je domačin. Njegov opus šteje okrog 600 del. Na stalni razstavi je predstavljen skupaj z deli kiparja Franceta Goršeta.
France Kralj (1895–1960), slikar, grafik in kipar, je vodilni predstavnik slovenskega ekspresionizma in poznejše nove stvarnosti. Prevladujejo motivi kmečkega življenja, upodobitve živali, krajin, religioznih prizorov, akti in portreti.
Tone Kralj (1900–1975), slikar, grafik in kipar; njegov stilni razvoj sledi od secesije preko ekspresionizma, nove stvarnosti do t. i. monumentalnega realizma. Poleg družinskih portretov prevladujejo motivi kmečkih uporov in vojn, kmečkega in delavskega življenja ter biblijski prizori in ilustracije.
Zoran Didek (1910–1975, slikar in likovni teoretik, oblikovalec in likovni pedagog na srednjih šolah in likovni akademiji. Pomemben je njegov risarski opus, v katerem izstopajo karikirani avtoportreti.
Janez Boljka (1931), kipar, predstavnik slovenskega nadrealističnega kiparstva. Zaradi asemblažne tehnologije motive njegovih upodobitev (živali, Ribničan, Ivan Cankar) opazujemo kot celoto ali kot sklop posameznih sestavin.
Bogdan Borčiæ (1926), slikar in grafik, eden izmed ključnih predstavnikov sodobnega slovenskega slikarstva in eden izmed glavnih predstavnikov t. i. ljubljanske grafične šole. V grafičnem kabinetu letno menjavajo stalno razstavo iz posameznih obdobij.
Posebnost je Pleterska zbirka, stalna razstava del slikarskih mojstrov 17. in 18. stoletja, ki je last kartuzije Pleterje. Ker je bilo vzdrževanje in varovanje slik za samostan prehudo breme, so na pobudo tedanjega priorja Janeza Drolca, ki je želel umetnine pokazati širši javnosti, zbirko prenesli v galerijo, jo restavrirali in prvič za javnost odprli leta 1977.
V samostanu sta še dva razstavna prostora za začasne razstave: v cerkvi in lapidariju. V sklopu Galerije je tudi cvičkova klet, ki si prizadeva opozoriti na pomen vinogradništva in kletarstva na tem področju.
Galerija ima tudi dve dislocirani enoti. Gorjupova galerija je v hodnikih starega dela osnovne šole Jožeta Gorjupa. Ustanovljena je bila leta 1956 in v sklopu Galerije Božidar Jakac deluje od leta 1974; na stalni razstavi je predstavljen izbor plastik, slik, risb in grafik iz obsežne mednarodne zbirke likovnih del 20. stoletja. Lamutov likovni salon deluje v nekdanjem dvorcu v mestu, na otoku; v njem prirejajo začasne razstave domačih in tujih umetnikov.
Leta 1961 so začeli prirejati mednarodni kiparski simpozij Forma viva, za katerega je značilno oblikovanje skulptur v hrastovem lesu. V prvih letih je potekal vsako leto, sledil je premor desetih let, od leta 1998 pa se odvija bienalno. Udeležujejo se ga umetniki z vsega sveta. Okrog 100 skulptur je razstavljenih v naravnem okolju, na vrtovih nekdanjega samostana, v samem mestu in bližnji okolici.
Nekdanji cistercijanski samostan (v katerem deluje Galerija Božidar Jakac): Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je nedaleč od naselja »Landestrost« leta 1234 ustanovil cistercijanski samostan Studenec sv. Marije, katerega matična cisterca je bila v koroškem Vetrinju. Samostan je sčasoma predstavljal najpomembnejše versko, kulturno in gospodarsko središče ob spodnjem toku reke Krke. Z izumrtjem Spanheimov, zaradi turških pustošenj od 2. polovice 15. stoletja dalje ter zaradi splošne gospodarske in socialne krize, je mesto začelo nazadovati. V začetku 17. stoletja se je s protireformacijo začelo obdobje ponovne rasti kostanjeviške opatije. Leta 1786 je cesar Jožef II. razpustil samostan, v njegovih prostorih pa so postavili sedež regionalnega upravnega središča. Skozi 19. stoletje je sledilo postopno propadanje stavbnega kompleksa, ki je doživel najhujši udarec leta 1942, ko so samostan požgali partizani, leta 1956 pa se je porušil cerkveni zvonik. Obnova spomenika je stekla že kmalu po vojni in še vedno poteka.
Najstarejše jedro stavbnega kompleksa predstavlja Marijina cerkev, ki je danes namenjena začasnim razstavam in koncertom. Slogovne značilnosti stavbne plastike dokazujejo daljši časovni razpon gradnje. Današnja podoba samostanske stavbe je iz radikalnih prezidav leta 1740, ko so med drugim barokizirali oboke, na zahodni strani cerkvi dodali kulisno fasado, vhod v samostanski kompleks pa opremili z obrambnima stolpičema. Freski Marijinega vnebovzetja na zahodni fasadi in Rešitev samostana ob napadu Uskokov 1736 na zidcu med obrambnima stolpičema je poslikal Franc Jelovšek v letih 1740–42. Arkadno dvorišče je eno največjih ne samo v Sloveniji, temveč tudi v srednji Evropi.