Dvor
Dvor leži na terasah levega brega reke Krke ob cesti Žužemberk–Novo mesto, od koder se tu odcepi cesta proti Kočevju. Krka teče tod v brzicah in slapiščih čez več slikovitih lehnjakovih pragov.
Krka je edina slovenska reka, v kateri se izloča lehnjak. Lehnjak nastaja v razmeroma plitvi vodi, iz katere se izloča raztopljeni apnenec, ki se nabira na rastlinah v rečni strugi. Ko rastline odmrejo, ostane luknjičava usedlina. Tako se oblikujejo lehnjakovi pragovi. Na Krki jih je 90, najslikovitejši so pri vasi Krka, v Žužemberku in na Dvoru, kjer so najvišji. V preteklosti so ob lehnjakovih pragovih gradili mline in žage in da bi voda odtekala stalno v isti višini, so pragove žagali. Zaradi propada večine mlinov in žag tega ne počnejo več, zato se pregrade vsako leto zvišajo za nekaj centimetrov.
Na Dvoru, ki se prvič omenja leta 1334, je danes tovarna gugalnikov (obrat Novolesa iz Straže) in ribogojnica plemenitih sladkovodnih rib. Večina od 345 prebivalcev je zaposlena v lesni industriji doma ali pa se vozijo v Sotesko, Stražo in Žužemberk, ukvarjajo pa se tudi z vinogradništvom.
Od 1796 do 1891 je na Dvoru delovala železarna, ki je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Slovenskem. Ustanovili so jo knezi Auerspergi. Odločilno vlogo pri njenem razvoju je imel Ignac Plantz, ki je leta 1822 postal direktor. Klasično fužino je posodobil v železolivarno, v kateri so poleg izdelkov iz litega in kovanega železa za trgovino, industrijo, poljedelstvo, gradbeništvo, cestno in vodno gradnjo izdelovali tudi predmete umetniškega liva, ki so bili v prvi polovici 19. stoletja v Evropi velika moda. Okrasni in uporabni predmeti za hišno rabo (svečniki, krožniki, peči) in za opremo cerkev in pokopališč, pa tudi vodnjaki, balkonske in mostovne ograje se uvrščajo med prve primere industrijskega oblikovanja na Slovenskem. Leta 1891 je železolivarna zaradi prehude konkurence sodobnejših industrijskih obratov in predrage proizvodnje prenehala obratovati. Danes si je možno ogledati ostanke plavža, ki je tehniški spomenik prve kategorije, in posamezne proizvodne stavbe pri Dvoru, vodnjak ter nagrobni križ v Žužemberku. Izdelki pa so podrobneje predstavljeni v muzejski zbirki Marjana Marinca na Dvoru.
Cerkev svetega Jurija je bila porušena po drugi svetovni vojni.
Fotogalerija
