Vrhnika

{mosimage}Mesto s približno 7.000 prebivalci, »prečuden kraj«, kot je svoj rojstni kraj imenoval Ivan Cankar, ima v svojem grbu ladjo, kar je povezano s pripovedko o Argonavtih in s prometom po Ljubljanici, od katerega je bil odvisen razvoj Vrhnike. Starogrška pripovedka iz 3. stoletja pr. n. št. pripoveduje, da so Vrhniko ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom tesalskega kraljeviča Jazona pripluli v te kraje. Od tu so svojo ladjo Argo prenesli preko Krasa do Jadranskega morja in nato nadaljevali plovbo v Grčijo.

{mosimage}Prvi dokazi človeškega bivališča segajo v mlajši paleolitik, veliko kasneje sledi obdobje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Področje Vrhnike je bilo že pred časom rimskega imperija pomembna trgovska postaja na prometni poti med vzhodom in zahodom, saj leži ob najlažjem prehodu iz Ljubljanske kotline čez Notranjsko proti morju. Tod je že nekdaj tekla jantarjeva pot in ena glavnih smeri osvajanj v času rimskega imperija. Današnja Vrhnika je nastala tam, kjer je bila rimska postojanka Nauportus in kasnejši srednjeveški Oberleibach. Že leta 1325 je bila trg, svojo zlato dobo pa je zaradi svoje ugodne lege ob glavni poti proti Trstu doživela v 17. stoletju. Z dograditvijo cesarske ceste Dunaj–Trst leta 1806 je čolnarstvo začelo izumirati, uveljavilo pa se je furmanstvo (vozili so na jug vse do Mantove, o čemer še danes priča ime hotela v središču Vrhnike). Ob močnih izvirih Ljubljanice so se razvile žage, saj so začeli izkoriščati gozdno bogastvo v bližnjem kraškem zaledju. Z dograditvijo lokalne železnice leta 1899 se je začel razvoj industrije (opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo). Po letu 1945 se je začela Vrhnika hitro razvijati, k čemur je pripomogla tudi bližina Ljubljane.

Še danes so vidna tri naselitvena jedra:
Vas, ob vznožju Sv. Trojice, ki je bilo nekdaj strnjeno naselje majhnih, nizkih in običajno s slamo kritih hiš. Cerkev sv. Trojice je bila zgrajena okoli leta 1640, bila je cilj mnogih romarjev in se do danes ni veliko spremenila, le gotskega je zamenjal baročni zvonik. Cerkev obkroža zid s trinajstimi kapelicami, ki jih je nekoč krasil Layerjev križev pot (okrog leta 1700). V osrednjem delu Vasi – na klancu – je bila tudi hiša, v kateri se je rodil Ivan Cankar (1876–1918), največji slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Na njenem mestu je Cankarjeva spominska hiša, ki ima podobo iz leta 1880. Notranjost je razdeljena v bivalni prostor, izbo in črno kuhinjo; pohištvo in druga oprema so s preloma stoletja. Razstavljeni so prve izdaje Cankarjevih del, fotografije in drugi dokumenti. Rojstna hiša je 1879 pogorela in odtlej so morali Cankarjevi gostovati po raznih opuščenih hlevih in hišah po vsej Vrhniki. Obiščete jih lahko na t. i. Cankarjevi poti, ki je opremljena s tablami, na katerih so odlomki iz Cankarjevih del.
{mosimage}Pod Klancem je cerkev sv. Lenarta, ki je današnjo baročno podobo dobila v 18. stoletju. V bližini je nekdanja sodnija in sodni zapori (iz leta 1554); stavbo z dvema pomoloma so večkrat spreminjali, zadnjič leta 1990. Še danes je v stavbi sodišče, pa tudi Turistično društvo Blagajana idr.
Hrib, na ostankih Gradišča (iz obdobja železne dobe in halštatske kulture), kjer so se naselili obrtniki, čevljarji, sedlarji in zlasti usnjarji. Tu je farna cerkev sv. Pavla; današnja iz leta 1851 je že četrta na tem mestu. Na pokopališču je grob Cankarjeve matere Neže, očeta Jožeta in sestre Francke.
Breg, kjer so bile razvrščene trgovine, gostilne, uradi, trški bogataši in višji sloj obrtništva – danes je to središče mesta. Tu je Lavrenčičeva hiša – Stara pošta. V njej je bilo nekdaj tudi gostišče, v katerem je leta 1728 prenočil cesar Karel VI., danes je last Industrije usnja Vrhnika. V nekdanjem hotelu Pri črnem orlu je bila v prvem nadstropju čitalnica, ki jo je soustanovil Cankarjev oče. V bližini je most čez Ljubljanico, kjer je Ivan Cankar doživljal »enajsto šolo pod mostom«. V središču mesta stoji tudi spomenik, posvečen Ivanu Cankarju; izdelal ga je Ivo Jurkovič leta 1930. Ob spomeniku raste tisa, ki je zaščitena zaradi svoje mogočnosti in starosti.

Tudi v okolici Vrhnike je več zanimivosti:

{mosimage}V južnem obrobju Vrhnike so v izraziti zatrepni dolini razporejeni izviri Velikega in Malega Močilnika, ki napaja Malo Ljubljanico. To je ena od skupin izvirov Ljubljanice (poleg Retovja in Bistre). Tu so prijetne sprehajalne poti in gostinski lokal.

Nad Vrhniko se dviguje Špica, 733 metrov visok in z gozdom porasel hrib; na vrhu sta koča Planinskega društva in 17 metrov visok lesen razgledni stolp iz leta 1956, s katerega je lep razgled. Ulovka (del Zaplane) pa je poznana predvsem kot zimskošportni center; tu je več vlečnic in prijetno gostišče. Ob poti na Ulovko je cerkvica sv. Miklavža na Korenu iz 16. stoletja.

V bližnjem naselju Verd je Miklčeva kašča; grajena je bila v baročnem stilu in prvotno v posesti bistriškega samostana. Leta 1981 so jo obnovili in jo v spomin na slikarja Jožefa Petkovška preimenovali v galerijo Kašča; v njej je stalna razstava fotografij Petkovškovih likovnih del in občasne likovne razstave sodobnih umetnikov.

Vrhnika je tudi izhodišče za ogled Ljubljanskega barja – »Marosta«.

{map 172,246}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *