Vače in GEOSS

{mosimage}GEOSS, geometrično središče Slovenije leži – tako nas opozarja nenavaden kažipot v neposredni bližini težiščne točke države – 29 km od Ljubljane, 80 km od Triglava, 6.800 km od Tokia, 15.160 km od Južnega tečaja in kar 384.000 km od Lune. Veliko bliže pa so Vače, ki so poznane predvsem kor najdišče vaške situle, bronastega vedra izpred približno 2.500 let.

Vače (525 m, 255 prebivalcev) so gručasto naselje v občini Litija. Ležijo na planotastem svetu pod pobočji Posavskega hribovja in skupaj z okolico veljajo za eno najbogatejših znanih prazgodovinskih najdišč v Sloveniji. V okoliških grobiščih so našli številne grobne pridatke, kot so npr. posode, orožje in nakit iz starejše železne dobe. Leta 1882 pa je kmet Grilc naletel na 23,8 cm visoko figuralno okrašeno vedro iz bronaste pločevine, danes po vsem svetu poznano kot vaška situla.

{mosimage}Vaška situla, ki jo danes hrani Narodni muzej Slovenije, je en najlepših primerkov situlske umetnosti, ki se je v starejši železni dobi, med koncem 7. in začetkom 4. stoletja pr. n. št. razmahnila v Severni Italiji in v Jugovzhodnem delu Alp. Vaška situla je okrašena s tremi pasovi figur: zgornji pas prikazuje sprevod pešcev, ki vodijo konje, konjenikov in bojnih vozov; srednji pas upodablja daritev, pojedino in dvoboj atletov; na spodnjem so prikazani lev, kozorogi, košute in ptice. Povečan model situle stoji nedaleč od najdišča v naselju Klenik.

Vače so v 15. stoletju že imele trške pravice ter so bile območno središče rudarstva in fužinarstva. Po 2. svetovni vojni pa se je veliko ljudi odselilo, zato so Vače izgubile trške pravice. Sodobno središče kraja predstavlja obnovljen trg z župnijsko cerkvijo sv. Andreja, ki je morda stala že v 13. stoletju, današnja pa izhaja iz sredine 19. stoletja. V cerkvi lahko vidimo dela slikarjev Langusa, Metzingerja in Šubica, posebnost pa je steklen Božji grob, ki so ga cerkvi podarili steklarji iz Moravske Ostrave.

{mosimage}Nad pokopališčem v Vačah so fosilni ostanki nekdanje morske obale. Strmo obalo iz jurske apnenčaste stene so v miocenu poseljevale številne kamnovrtne školjke, zaradi katerih so v kamninah nekdanje obale še danes vidne približno enako globoke luknje, žal pa v nobeni ni ohranjene školjčne lupine.

Nedaleč od Vač se v naselju Slivna nahaja geometrično središče Slovenije – GEOSS, ki predstavlja težiščno točko države, če si jo predstavljamo kot geometrijski lik. Slovenija je ena izmed treh evropskih držav, ki imajo izračunano težišče države; težišče Slovenije leži na 14°48'55,2'' vzhodne geografske dolžine in 46°07'11,8'' severne geografske širine. Na tem mestu so leta 1982 postavili spomenik, štirioglat granitni steber z vklesanimi obrisom države, prvo kitico slovenske himne, geografskimi in geodetskimi koordinatami ter oznakami za štiri smeri neba. K obeležju spadajo tudi steber z datumoma osamosvojitve Slovenije in sprejetja v Združene narode, drog s slovensko zastavo in lipovo drevo.

Okolica je slikovita in parkovno urejena. Posebej zanimive so številne umetnine iz lesa, tako samostoječe kot vdelane v debla dreves. Mednje sodi tudi poseben smerokaz, ki kaže smer in oddaljenost različnih krajev po vsej zemeljski obli in celo izven nje.

Povzpnete se lahko še na Slemsko, bližnji grič s cerkvico, ki ste jo najverjetneje opazili, ko ste prihajali v Vače. Pot na Slemsko vodi od povečanega posnetka vaške situle v Kleniku naprej, kamor kaže kar nekaj smerokazov (ki so tod okoli nekoliko nejasni), nekoliko više na poti pa zavijete levo, v smeri Slemsko. Če se od tam dalje držite poti, ne morete več zgrešiti in po približno pol ure hoje boste dosegli vrh s cerkvijo.

{map 272,202}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}
{mosimage}{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *