Stari grad

{mosimage}Nad avtocesto Ljubljana–Zagreb se blizu Otočca na vinorodnih pobočjih pod Trško goro že od daleč odpre pogled na slikovite obrise Starega gradu, pozidanega na nizki, a razgledni skalni terasi. Že ime gradu pove, da sodi med najstarejše pri nas, zato tudi ni čudno, da se je okrog njega spletlo mnogo zgodb.

Ena izmed njih pripoveduje, da je grad sezidal že starozavezni Samson. V štirinajstih dneh naj bi po bližnjih njivah pobral toliko kamenja, kolikor ga je potreboval za zidanje. Še konec 19. stoletja je bil pri vhodu v grad naslikan orjak, ki je držal na rami vogal gradu. To naj bi bil Samson. Po drugi zgodbi naj bi Stari grad zidali zidarji – velikani, ki so bili tako veliki, da so si z delavci v kamnolomu podajali kamenje kar iz rok v roke. Za zidanje naj bi uporabljali morsko vodo, zato je bil zid tako trden in močan, da se je upiral vsem sovražnikom. Pred Turki pa so po ljudskem izročilu, ki nam ga je v Bajkah in povestih o Gorjancih ohranil zapisanega Janez Trdina, grad rešili čebelji panji.

{mosimage}Začetki gradu so zaviti v temo, saj se je za starograjskim arhivom izgubila vsaka sled. Po nekaterih ocenah naj bi bil iz 9. stoletja, prvič pa se omenja šele leta 1230. Bil je last belih stiških opatov, ki so posedovali tudi posamične vinograde na Trški gori. Pozneje je grad postal oglejski fevd, ki je pogosto menjal gospodarje. Med drugim je bil v rokah Celjanov in Habsburžanov, njegov lastnik je bil tudi Jernej Valvazor, oče znamenitega zgodovinarja Janeza V. Valvazorja, pisca Slave Vojvodine Kranjske. Zadnji lastniki gradu, italijanski grofje Margheriji di Cammandono, so že precej zanemarjen grad leta 1931 podarili konventu usmiljenih bratov v Novem mestu. Med 2. svetovno vojno je bil tako kot večina gradov v dolini Krke požgan. Sedaj ga postopno obnavlja novomeška tovarna zdravil Krka.

Osrednjo grajsko stavbo sestavlja trietažna zgradba z mogočnim štirioglatim stolpom s piramidasto streho. Na najnižjem delu terase je enonadstropna novejša zgradba, pozidana na mestu leta 1846 porušene kašče, ki jo z leve in desne strani zapirata stolpiča. Rustični renesančni portal v obzidju vodi na ploščad pred grajskim vhodom z nekoliko preoblikovanim pomolom. V sredini gradu je precej tesno pravokotno dvorišče, ki ga na vseh štirih straneh obdajajo arkadni hodniki. Arkade, ki jih opirajo lepo oblikovani, v pritličju pravokotni, v nadstropjih okrogli stebriči, še kažejo sledove, ki jih je zapustila vojna.

Grad je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=tr%C5%A1ka+gora&tab=maps&x1=514493.19999999995&y1=77647.6&zoom=48000&gx=514495.4375&gy=77651.296875}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *