Rogatec

{mosimage}S 700-letnimi trškimi pravicami se uvršča med najstarejše trge na Slovenskem, vendar ni nikoli dosegel mestnega statusa. Ponaša se z bogato in zanimivo preteklostjo; pretežni del zgodovine je bil Rogatec cvetoče naselje raznih obrtnikov in trgovcev. Na to danes spominjajo staro trško jedro, ostanki dveh gradov, dve cerkvi in drugi umetnostno-zgodovinski spomeniki (nekateri so razstavljeni v Muzeju na prostem).

Rogatec (220 m, 1.484 prebivalcev) leži pod Donačko (Rogaško) goro, ob sotočju potokov Sotle in Draganje. Zaradi svoje zemljepisne lege na prehodu iz predalpskega v panonski svet je bil pomembno križišče trgovskih in vojaških poti. Že v rimskih časih je bil znana vojaška naselbina. Svoj največji razvoj je kot obmejno področje in kot posest različnih zemljiških gospodov doživel v srednjem veku. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1130, leta 1283 pa je pridobil tržne pravice. Njegovi lastniki so bili grofje Breže-Selški, krški škofi, Celjski grofje in Habsburžani. V obdobju pod oblastjo Celjskih grofov je veljal za enega najpomembnejših spodnještajerskih trgov, kjer sta bila trgovina in obrt v polnem razmahu. V 15. stoletju je bil za obrambo proti Turkom obdan z obzidjem, ki je bilo odstranjeno šele konec 19. stoletja.

{mosimage}Rogatec ima dobro ohranjeno staro trško jedro, na vzhodni strani teče vzporedno s trgom gospodarska ulica. Na sredini trga je stebrasto Marijino znamenje. Kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga, priča o poseljenosti pokrajine že v rimski dobi. Trg je v 18. stoletju dvakrat pogorel, zato je za stavbe značilno prepletanje prvin podeželskega klasicizma in bidermajerja prve polovice 19. stoletja. Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v prejšnjem in v 1. polovici tega stoletja (kamniti brusi).

Nad trgom se dviguje baročna župnijska cerkev sv. Jerneja iz 1. polovice 18. stoletja, obdana z mogočnim kamnitim obzidjem, in zasluži posebno pozornost zaradi izjemnih fresk v notranjosti (I. Ranger, baročna iluzionistična poslikava iz leta 1743), oltarjev (dela Mersijeve in Straubove delavnice) ter oltarnih slik (A. Lerchinger, V. Metzinger).

{mosimage}V podružnični cerkvi sv. Hijacinte nad pokopališčem so umetelno rezbarjeni oltarji in slika Golgote celovškega mojstra Frohmüllerja. Na hribu nad cerkvijo so še vidne razvaline srednjeveškega gradu s konca 12. stoletja. Po sprehajalni poti preko hriba ali pa iz trga po cesti, mimo gradu Strmol, pridemo do etnološkega parka – Muzeja na prostem Rogatec.

Na severozahodnem koncu Rogatca, nad desnim bregom potoka Draganja, je grad Strmol. Prvič je bil omenjen leta 1436, ko so ga Celjani podarili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Sprva je bil obrambni stolp, iz katerega se je postopoma razvil v graščino, ki pa je konec 17. stoletja izgubila prvotno obrambno vlogo in je skozi časovna obdobja služila različnim namenom. Graščina ima renesančno zasnovo in pozneje dodane elemente baroka. Leta 2003 je bila obnovljena; v njej je rekonstrukcija nekdanje grajske črne kuhinje z odprtim ognjiščem in zidano napo. Obnovljene dvorane služijo gostinsko-družabnim dogodkom.

{mosimage}Na severu se dviguje Donačka gora (882 m), ki ji domačini pravijo tudi »štajerski Triglav«, saj so z južne strani lepo vidni njeni trije vrhovi. Je del zaščitenega območja Krajinskega parka Boč – Donačka gora: na njenem severnem pobočju se namreč razteza zaščiten del pragozda, na gori pa so tudi rastišča redkih rastlin: hoppejevega klinčka in na svetu edinstvenega juvanovega netreska. Na goro vodijo dobro vzdrževane planinske poti; na zahodnem sedlu pod vrhom je Rudijev dom, ki je dostopen tudi z avtom (590 m, 6 km). Severno pobočje je posejano z ostanki kamnoseških delavnic, kjer so nekdaj klesali kamne za žrmlje.

V Logu pod Macljem izvira reka Sotla; do izvira vodi markirana pot. Iz doline pod Donačko goro je preko Loga na jug speljana tudi novo asfaltirana cesta v dolino Sotle. Cesta pelje mimo opuščenega veličastnega kamnoloma, mnogo manjših pa se skriva v zavetju prostranih gozdov.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=rogatec&tab=maps&x1=554371.2&y1=120433.9&zoom=48000&gx=554369.6875&gy=120436.09375}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *