HribiKoroška regijaSlovenijaSV Slovenija

Poljana in Holmec

Naselje Poljana (447 m, 130 prebivalcev) leži dobre 4 km iz Prevalj, ob cesti proti Mežici. Tu se cesta odcepi na severozahod in po 4,5 km smo pri mednarodnemu prehodu Holmec. Poljana, ki je zaznamovana s pomembnimi dogodki novejše slovenske zgodovine, je zaščiteno spominsko območje z imenom »Spominski park svobode in miru«.

Na Poljani so potekali zadnji boji druge svetovne vojne v Evropi. Ob naselju stoji tonalitni spomenik 14. diviziji in Tretji armadi, ki sta na tem mestu 14. in 15. maja 1945 razorožili okupatorsko armado. Na levi strani ceste, ki pelje proti Homcu, stoji spomenik Stojana Batiča – lik bombe, ki se razpre v obliki cveta, iz nje pa leti jata golobov – simbol vojne in miru. Na Holmcu je bila 26. junija 1991 izobešena slovenska zastava kot znak samostojne Republike Slovenije; v spomin na te dogodke občina Prevalje praznuje občinski praznik na ta dan. Na Holmcu so skupaj s sosednjo občino Pliberk 1. maja 2004 pričakali tudi vstop v Evropsko unijo, kar pomeni nov mejnik v razvoju slovenske državnosti in tudi čezmejnega sodelovanja.

Središče naselja Poljana je ob zgodnjegotski podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika. Cerkev kapelnega tipa je iz zgodnejšega 14. stoletja in ima bogato zgodovino. Nad vzhodnim delom cerkve je zvonik, tipičen koroški nadstrešni stolpič s strmo skodlasto streho. Posebna dragocenost cerkve je lesena plastika – glava sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja. Drugo dragocenost – oltarno mizo z vzidanim rimskim nagrobnikom iz Zagrada pri Prevaljah – pa hrani koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu. Pred cerkvijo je lesena skulptura Ecce homo. V bližini je obnovljen kozolec – prostor za razne prireditve, ob njem pa lesena skulptura ajdovske deklice.

Holmec je postal pomemben kraj z mejnim prehodom z Avstrijo. Nekoč pa je bil tu rudnik rjavega premoga; odprli so ga grofje Thurni-Valsassina leta 1858 in je obratoval še med drugo svetovno vojno. Na začetku 20. stoletja se je proizvodnja zmanjšala, ponovno pa se je povečala v letih gospodarske krize in po letu 1936, ko je tukaj našlo zaposlitev nekaj rudarjev iz zaprtega leškega premogovnika. Po drugi svetovni vojni so rudarjenje povsem opustili.

Fotogalerija

Zemljevid