Pokrajinski muzej v Murski Soboti

{mosimage}Prostori Pokrajinskega muzeja, ustanovljenega leta 1955, so v gradu sredi parka v Murski Soboti. Stalna muzejska razstava je na ogled od septembra 1997; nudi predvsem privlačen pregled razvoja Prekmurja od davne preteklosti do polpreteklih časov. Za stalno razstavo je muzej v letu 1999 prejel posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma.

Grad stoji na mestu nekdanjega dvorca Belmura iz 13. stoletja. V 14. stoletju so bili lastniki Széchyji, leta 1687 ga je kupil Peter Szapáry in ga 1934 prodal soboški mestni občini.

{mosimage}Grajsko poslopje je bilo v obliki pravilnega renesančnega kastela sezidano v 16. stoletju. V prvi polovici 18. stoletja so dvoriščne trakte obzidali z arkadami in naredili portala. Glavni portal ima baročni kamnoseški okras, kipa atlantov sta podobna tistima na portalu palače Grassalkovich v Budimpešti. V zahodnem traktu so prizidali baročno kapelo, v notranjosti pa so baročno uredili salon (slike in oprema iz konca 18. stoletja). Grad so zadnjič prenavljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Stalna razstava prikazuje življenje v pokrajini ob Muri od prazgodovine do danes. Reka Mura je bila meja za tisočletno zgodovinsko in politično razmejitev, hkrati pa je s svojimi mrtvicami, prodišči, močvirnatimi travniki in poplavnimi logi duša pokrajine. Izrazita prehodnost pokrajine je omogočala vedno nova preseljevanja ljudi: za Iliri, Kelti in Rimljani so prišli Slovani, v 10. stoletju Madžari ter v 18. stoletju tudi Judje in Romi. Zato je za ta košček Slovenije še danes značilen etnično in narodno pisan svet. Razstava govori o mnogoterih obrazih te pokrajine in o tiste vrste sožitju, ki ji daje prepoznaven srednjeevropski značaj. Pregledna in privlačna razstava predstavlja ekonomski, družbeni, kulturni, politični in duhovni razvoj.

{mosimage}Stalna razstava obsega naslednje zbirke:
Prazgodovina in antika: zbirka kamnitega orodja, eneolitsko gradivo iz Šafarskega in Bukovnice, bronastodobno gradivo iz Dolnjega Lakoša in Gornje Radgone, rimskodobno gradivo in posebna zbirka bronastodobne naselbine Oloris.
Srednji vek: zbirke drobnega zgodnjesrednjeveškega gradiva, keramike, kovinskega gradiva, kovačnice in talilnice iz Grada.
Etnološki oddelek: zbirka gospodarskih in hišnih opravil (lončarska, čevljarska in jermenarska zbirka ter zbirka pripomočkov za kultivacijo in predelavo lanu in konoplje); zbirka stanovanjske opreme (specialne zbirke skrinj, stenskih ur, kolovratov in svetil); zbirka tekstilij (specialne zbirke ženske in moške noše iz pokrajine Hetés, brisač, posteljnih in namiznih prtov); zbirka artefaktov ljudske umetnosti (specialne zbirke ljudske plastike, pobožnih tiskov, pisanic in slik na steklo).
Umetnostnozgodovinski oddelek: likovna zbirka, zbirka umetne obrti, Kološev kabinet umetniške fotografije, zapuščina slikarja Alojza Eberla, zbirka karikaturista Ladislava Kondorja, zbirka glasbil.
Zgodovinski oddelek: numizmatična zbirka, zbirka fotografij, tekstila, tiskov, tehničnih predmetov, dokumentov, drobnih predmetov, orožja.

V muzeju so tudi občasne razstave, knjižnica in različni pedagoško-andragoški programi, učne delavnice ter učne ure.

Muzej ima tudi dislocirane enote: muzejsko zbirko v Gornji Radgoni ter stalne razstave v Radencih (Muzej Radenske), Lendavi (Olris – bronastodobna naselbina), Krajinskem parku Goričko (rokodelske delavnice in domače dejavnosti), Veržeju (spominska soba dr. Frana Kovačiča) in Pečarovcih (muzejska zbirka gasilskega društva).

{map 526,66}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}
{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *