Pišece

{mosimage}Idilična vas (255 m, 399 prebivalcev) leži sredi vinogradov in sadovnjakov na južnem pobočju pogorja Orlice, ki je poraščeno z gozdovi kostanja in hrasta. V Pišecah lahko obiščete rojstno hišo Maksa Pleteršnika, grad Pišece, ki ga zdaj obnavljajo, odpravite se lahko na »vodno učno pot« … in uživate v lepotah bizeljske pokrajine, ki se tu še prav posebno ponaša z »razkošjem preprostosti«.

Jedro vasi Pišece je zgoščeno ob vaški cesti pod cerkvijo sv. Mihaela. Do 2. svetovne vojne sta tu cveteli vinska trgovina in mlinarstvo, kar kažejo velike stavbe, ki dajejo vasi trški videz; izstopajo gostilna, stara šola, trgovina in kovaški muzej.

{mosimage}Ob potoku Gabrnici, ki izvira v podzemnih razpokah Orlice, je bilo nekdaj na terasah razporejenih veliko mlinov. Manjši mlin ob cerkvi je obnovljen. Tu je prva postaja vodne učne poti Gabrnica, ki se nadaljuje do ribnika ob gradu Pišece, potem pa po Dolini, mimo Globokega in skozi gozd Dobrava do Jovsov. Pot je dolga približno 12 km; mišljeno je sicer, da jo opravite peš in si vzamete več časa za opazovanje naravnih lepot, vendar jo je možno tudi prevoziti.

V Pišecah se je rodil Maks Pleteršnik (1840–1923), znani slovenski jezikoslovec in leksikograf. Njegov znameniti slovensko-nemški slovar je izšel v dveh delih (v letih 1894 in 1895) in »je zlata knjiga slovenskega besedja in slovenističnega slovaropisja, slovenska zaščitna znamka med slavisti doma in na tujem«. Rojstna hiša je urejen muzej, vsako leto septembra se tu odvija tudi kulturna prireditev Pleteršnikovi dnevi.

{mosimage}Kilometer zahodno od vasi stoji v gozdnatem pobočju grad Pišece iz 13. stoletja. Njegova zasnova izvira iz časa romanike. Sezidali so ga salzburški nadškofje. Grad ima obrambni jarek, visoko obzidje s prizidanimi stanovanjskimi trakti in 36 metrov visok romanski osrednji stolp (iz let 1200–1220), ki so ga v začetku 21. stoletja statično sanirali in mu uredili novo streho.

Grad je bil dolgo v lasti Pišečkih vitezov, ki so omenjeni že leta 1266. Od leta 1595 pa je bil v lasti družine Moscon; tedaj je dobil dodatne obodne trakte, ki obrobljajo osrednji stolp, s katerim so povezani s pokritim mostovžem. Zadnje prezidave traktov imajo pečat neogotskega oblikovanja s konca 19. stoletja. Zadnji lastnik Alfred Moscon je bil pred 2. svetovno vojno slovenski politik in poslanec. Po vojni je grad brez pravih lastnikov propadal. Zdaj ga prenavljajo; obnova je delno sofinancirana iz skladov EU.

Pod gradom je park z ribnikom in številnimi tujerodnimi vrstami dreves; izjemni so sekvoje, platane, katalpa, gledičija, ginko. Park (ki je danes nevzdrževan) je prosto dostopen, medtem ko je grad zaradi obnove zaprt za javnost.

{map 425,235}

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *