Novo mesto

{mosimage}Novo mesto, eno najstarejših in najznamenitejših slovenskih mest, je kot osrednje upravno, kulturno, cerkveno, izobraževalno in poslovno središče metropola Dolenjske, razgibane, valovite pokrajine, skozi katero se vije zelena lepotica Krka. Majhnemu naselju s slikovito lego v okljuku reke Krke je 7. aprila 1365 avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški podelil mestne pravice in mesto po sebi poimenoval Rudolfswerth, čeprav se je od vsega začetka uporabljajo tudi ime Novo mesto. Mesto pa takrat ni bilo ustanovljeno iz nič, saj lahko najdemo sledove naselitve ljudi na tem območju že daleč nazaj – v 10. stoletju pr. n. št. O vsem tem pričajo izredno bogata prazgodovinska in rimska odkritja. Novo mesto sodi med najbogatejša, evropsko pomembna arheološka najdišča v Sloveniji in se ponaša tudi z nazivom »mesto situl«.

Novo mesto, ki je danes predvsem industrijsko središče s približno 22.000 prebivalci, stoji na sedmih gričih: na levem bregu reke Krke sta Kapiteljski hrib (202 m) in Marof (228 m), na desnem pa Ragov log (218 m), Mrvarjev hrib (215 m), Recljev hrib (221 m), Grm (215 m) in vrh Portovala Na Drski (229 m). Širši okvir mesta pa izpolnjujejo na jugovzhodu Gorjanci, na jugozahodu Ljuben, na zahodu izrastki Kočevskega Roga in na severu vinorodna Trška gora.
Srednjeveško mesto na skalnatem pomolu na levem bregu reke Krke je bilo utrjeno z mestnim obzidjem z več stolpi in dvojimi vrati: Gorenjimi ali Ljubljanskimi poleg današnje Knjižnice Mirana Jarca in Dolenjimi ali Karlovškimi, ki so bila na nasprotnem, južnem koncu mesta ob reki Krki. Zadnji ostanki mestnega obzidja so se ohranili le na Šancah na Kapitlju, stolpi pa so bili v 19. stoletju prezidani v stanovanjske hiše.

Osrednji prostor srednjeveškega mestnega jedra je Glavni trg, največji iztegnjeni trg v naših zgodovinskih mestih, od katerega vodijo uličice po vsem okljuku, ki ga dela reka Krka. Posebnost trga so arkadno oblikovana pritličja pročelij meščanskih hiš, v katerih so trgovine in lokali. Sredi trga stoji v novogotskem slogu leta 1905 zgrajena mestna hiša – rotovž, ki ima na pročelju grb Novega mesta s podobo ustanovitelja Rudolfa IV. Habsburškega. Pred mestno hišo stojita doprsna kipa pesnika Dragotina Ketteja (1876–1899) in pisatelja Janeza Trdine (1830–1905), delo Jakoba Savinška. Trgu daje romantični pridih Kettejev vodnjak z vklesanimi verzi iz njegove pesmi Na trgu.

{mosimage}Za Glavnim trgom stoji leta 1472 zgrajena frančiškanska cerkev sv. Lenarta, ki ima zanimivo novogotsko fasado iz 19. stoletja. Frančiškanski samostan hrani najstarejšo knjižnico v mestu. V križnem hodniku samostana so vzidani trije kamniti plemiški nagrobniki iz 16. stoletja. Levo od frančiškanske cerkve je poslopje stare gimnazije, ki jo je leta 1746 ustanovila cesarica Marija Terezija. V njej se je šolalo veliko odličnih slovenskih umetnikov in znanstvenikov, danes pa je v njej Glasbena šola Marjana Kozine.

Iz spodnjega dela Glavnega trga pot pelje mimo Jakčevega in Narodnega doma do slikovitega Brega z značilnimi hišami na skalni pečini nad reko Krko. Na Bregu je bil rojen slikar Božidar Jakac (1899–1989), ki je velik del slikarskega opusa posvetil rojstnemu mestu in Dolenjski. Njegova dela so na ogled v njegovi rojstni hiši, ki je preurejena v galerijo Jakčev dom.

Veduto mesta najbolj zaznamuje mogočna kapiteljska cerkev sv. Miklavža, ki je najstarejši stavbni spomenik v Novem mestu. Dograjena je bila leta 1429 na mestu nekdanje gotske cerkve. Arhitekturno je zanimiva zaradi gotskega prezbiterija, ki je zgrajen v lomljeni osi na ladjo. Pod njim je kripta, kjer je vzidanih več nagrobnih spomenikov. Največja znamenitost in dragocenost cerkve je oltarna slika Sveti Nikolaj, delo italijanskega renesančnega slikarja Jacopa Robustija – Tintoretta (1518–1594). Avtor več slik na stranskih oltarjih v cerkveni ladji je sloviti slovenski baročni slikar Valentin Metzinger (1699–1759). Za cerkvijo je obsežno poslopje proštije, v kateri so bogata knjižnica in arhiv, galerija slik kapiteljskih proštov ter dragotine, vezane na delovanje te ustanove. Težnje Kapitlja po škofiji, ki so se pojavile že v 17. stoletju, so se pred kratkim uresničile z imenovanjem Novega mesta za samostojno škofijo.

{mosimage}Pod kapiteljsko cerkvijo je Dolenjski muzej, ki poleg stalnih (arheološka, etnološka in zbirka novejše zgodovine, Jakčev dom ter likovna pedagoška zbirka) pripravlja tudi različne občasne razstave, vezane predvsem na Dolenjsko.

Vhod na nekdanjih Gorenjih ali Ljubljanskih vratih je okrašen z monumentalnima Savinškovima kipoma Talec in Pesem svobode. Poleg Knjižnice Mirana Jarca, ki je bila ustanovljena leta 1946 in je danes osrednja območna knjižnična ustanova za Dolenjsko, Belo krajino in spodnje Posavje, je spominska loža z imeni padlih v letih 1941–1945. V knjižnici je Savinškov kip pesnika in pisatelja Mirana Jarca (1900–1942), v njenem vrtu pa Kalinov kip skladatelja Marjana Kozine (1907–1966).

Izven bivšega mestnega obzidja so pomembni grad Grm iz 16. stoletja s kapelo Božjega groba (Mordaxovo kapelo) iz 17. stoletja, v kateri je zdaj Evangelijska cerkev, ter gradiča Kamen in Neuhof, ki sta danes prezidana v bolnišnični zgradbi. V gradu Neuhof je bivala Prešernova muza, Primičeva Julija (1817–1864), poročena Scheuchenstul, ki je pokopana na bližnjem šmihelskem pokopališču.

Novo mesto je tudi izhodišče za mnoge izlete v bližnjo in daljno okolico. Zanimivi so gradovi v dolini reke Krke, pa markirana Trdinova pot ter obe termalni kopališči Dolenjske in Šmarješke Toplice. V neposredni bližini Novega mesta (3 km) se nahaja športno letališče Prečna, od koder se lahko popeljemo s krožnimi panoramskimi leti nad dolino Krke.

{map 333,288}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *