Naravni rezervat Strunjan

{mosimage}Naš najlepši dvostranski drevored pinij ob glavni cesti Koper–Sečovlje nas pripelje do odcepa v star istrski solinarski kraj Strunjan. Strunjansko območje je eno najmikavnejših v Sloveniji. Polno je naravnih in kulturnih znamenitosti, zato je velik del tega območja zaščiten.

Strunjanski klif je najvišja flišna stena ob vsej Jadranski obali. Prepadna, 80 metrov visoka stena je edini še popolnoma naravni del slovenske obale, zato ima velik znanstven in ekološki pomen. Pod Strunjanskim klifom je verjetno najlepši kotiček slovenske obale – zaliv sv. Križa ali Mesečev zaliv. Nad njim stoji mogočen strunjanski križ, ki so ga pomorščaki opazovali že od leta 1600. Renesančna cerkev Matere božje na rtiču {mosimage}Strunjan je že pet stoletij osrednja romarska destinacija v Istri. S krajem je povezan tudi eden največjih svetovnih violinskih virtuozov, Giuseppe Tartini, rojen leta 1692 v Piranu, ki je del otroštva preživel v družinski vili v Strunjanu, ki je stala na mestu današnjega istoimenskega protokolarnega objekta, ki ga obdaja park eksotičnih rastlin. V laguni Stjuža so ob ustju Strunjanskega potoka opuščene manjše soline, ki so pomembne za naravoslovce zaradi značilnih rastlin, ki lahko uspevajo le na slanih tleh (slanuše ali halofiti) ter živali in rastlin, ki so prilagojene na življenjske razmere mešane sladke in slane vode. Območje lagune, Mesečevega zaliva, Strunjanskega klifa in neposrednega zaledja je vključeno v Krajinski park Strunjan.

Del tega parka je naravni rezervat Strunjan, ki obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200-metrski pas obalnega morja. Najznačilnejši del rezervata so prepadne stene klifa, visoke do 80 metrov, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in {mosimage}dež neprestano oblikujejo in spreminjajo. Fliš je sedimentna kamnina, v kateri se izmenično pojavljajo plasti peščenjaka, laporja in karbonatnega turbidita, ki tako razkrivajo geološko podobo istrske obale. Morski valovi spodkopavajo spodnje dele, vremenske razmere pa povzročajo razpadanje in erozijo zgornjih plasti, zato se obala vse bolj odmika morju. Zanimivi so geološki in geomorfološki pojavi kot so spodmoli, mikrotektonski prelomi in gube, nalomljeni skalni bloki in poševne plasti peščenjaka, ki se iztekajo v morje in ponekod neposredno na meji med morjem in kopnim ustvarjajo pravi naravni tlak. Ti pojavi so značilni zlasti za rta Strunjan in Kane, kjer potekajo debelejši skladi malo nad vodno gladino in skoraj vzporedno z njo, nad njimi pa so tanjše plasti laporja in peščenjaka, zavite in zgnetene v različne vzorce. Ob vznožju klifa se je med strmim pobočjem in morjem izoblikovala značilna prodna terasa, ponekod široka do 7 metrov (zaliv sv. Križa), na rtičih pa ozka in prehodna le ob oseki (rt Strunjan).

Ob oseki lahko v bibavičnem pasu opazujemo živo zelene kvadraste kamne z gosto algasto zarastjo, morske ježke, morsko solato, različne črve in rakce ter razne školjke. V Mesečevem zalivu je zanimiv podvodni travnik, ki je življenjski prostor številnih, tudi ogroženih živalskih vrst (morskega konjička, leščurja, kamene korale …).

{mosimage}Kopni pas rezervata je porasel z značilnimi submediteranskimi grmovnimi in drevesnimi vrstami – jesenom, črnim gabrom, puhastim hrastom, rujem … Pojavljata se tudi rumeno cvetoča brnistra ali žuka in trstikovec ali kanela. Botanično je zanimivo pobočje nad rtom Ronek (najvišja točka klifa, 116 m), kjer se kljub severni legi in pretežno flišni podlagi pojavljajo tudi značilne sredozemske rastline. Med njimi sta najzanimivejša značilna predstavnika sredozemske makije, mirta in jagodičnica. Jagodičnica, katere posebnost je, da cveti hkrati, ko dozorijo njeni rdeči plodovi, ima na rtu Ronek svoje edino avtohtono rastišče v Sloveniji.

Naravni rezervat Strunjan je zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti, zooloških, botaničnih in krajinskih kvalitet ter zaradi dejstva, da obsega najdaljši neprekinjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine ter za ohranjanje ekološke stabilnosti in biotske raznolikosti celotnega Tržaškega zaliva.

{map 42,359}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *