Krajinski park Goričko

{mosimage}Krajinski park Goričko je slovenski del Trideželnega parka, ki ga sestavljata še Narodni park Õrség na Madžarskem in Narodni park Raab v Avstriji. Nastal je, da bi zaščitil svojsko prepletenost naravnih prvin s kmetijsko kulturno krajino. Poleg naravnih lepot in kulturnozgodovinskih znamenitosti ga je vredno obiskati zaradi prijaznih prebivalcev in kulinaričnih dobrot.

Zamisel o ustanovitvi Trideželnega parka med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko se je porodila proti koncu prejšnjega stoletja zaradi dobro ohranjene krajine, ki je drugod po Evropi zaradi industrializacije kmetijstva že zdavnaj izginila. Odmaknjenost območij od prometnih središč in tokov namreč pomeni novo in bolj zdravo kakovost za življenje človeka ter priložnost za ohranitev številnih rastlinskih in živalskih vrst. Kljub podobnostim pa je zaradi zgodovinskega izročila park v vsaki od treh dežel moč doživeti drugače. Informacijski center Trideželnega parka Goričko – Raab – Õrség in hkrati sedež Krajinskega parka Goričko je v gradu Grad. Pogled, ki seže v osrčje vseh treh parkov, se gotovo najlepše odpre s Sotinskega brega (418 m), najvišjega vrha Goričkega.

{mosimage}Krajinski park Goričko, torej slovenski del Trideželnega parka, meri 45.000 ha in zajema 11 občin: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Puconci, Rogašovci, Moravske Toplice in Šalovci; v njih živi več kot 25.000 prebivalcev. V mehkih vrhovih gričev, ki povečini tvorijo območje parka, se skriva dno nekdanjega Panonskega morja. Tu so se ljudje naselili že v pradavnini. Nastala je kulturna krajina, kjer so mešani gozdovi, vinogradi, sadovnjaki, suhi in mokri travniki ter z raznimi kulturami posejane njive. Značilni so tudi grape in potoki ter bogat svet živalstva in rastlinstva. Njihovo pestrost in sožitje prikazujejo učne poti v Sotini, Fuksgrabi in ob Tromejniku.

Gričevnat svet nudi veliko možnosti za izletniški turizem; v zadnjem času sta zanimiva predvsem kolesarjenje in pohodništvo, saj izletnike poti (med njimi so pogoste vinske poti) vodijo po slemenih, s katerih se odpirajo čudoviti razgledi po zelenem Goričkem, na avstrijsko Štajersko in proti Ledavskemu jezeru vse do Pohorja.

Po Goričkem je več pomembnih cerkva: cerkev z romanskim portalom iz 13. stoletja v Domanjševcih, rotunda Selo, cerkvi pri Gradu in v Bogojini, ki jima je svoj mojstrski pečat vtisnil mednarodno priznani arhitekt Jože Plečnik. Tu je grad Grad, največji v Sloveniji. V vaseh so tu pa tam še s slamo krite domačije in stari mlini. Obiščemo lahko lončarje v Pečarovcih pri Mačkovcih ali se predamo zdravilnemu sevanju ob Bukovniškem jezeru (in tudi pri Gradu). Ob poteh so številne gostilne, vinotoči in turistične kmetije, kjer postrežejo z domačimi dobrotami in vinom.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=grad&tab=maps&x1=583746.3&y1=184772.1&zoom=48000&gx=583752.4375&gy=184777.890625} 

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}
{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *