Jovsi in Dobrava

{mosimage}Nekaj kilometrov iz Brežic v smeri proti Bizeljskemu, jugovzhodno od Dobrave se razprostirajo Jovsi (tudi Jousi), ki sodijo med največja strnjena območja mokrotnih in poplavnih travnikov v Sloveniji. Dobrava pa je nižinski gozd, eden od dveh večjih ohranjenih sestojev poplavnega gozda v Sloveniji. Jovsi in Dobrava naj bi zaradi svoje izjemnosti postali del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ki se postopoma razvija v vseh državah Evropske unije. Vanj so vključena vsa območja, ki so pomembna za ohranjanje ogroženih vrst rastlin in živali ter njihovih življenjskih okolij.

V obdobju 2005–2007 potekajo akcije za zagotavljanje dolgotrajnega ohranjanja območij Natura 2000, ki obsegajo vzpostavitev mreže ekocelic v Dobravi (da bi ohranili detla, pivko, goloba duplarja, črno štorkljo, belovratega muharja idr.), ohranjanje mokrotnih travnikov ob reki Sotli, izboljšnje hidroloških razmer in postavitev opazovalnega stolpa v Jovsih, ureditev informativne sobe v Kapelah ter ozaveščanje javnosti.

Nižinski gozd Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni sestoj poplavnega gozda pri nas. To je kraljestvo žoln. Prevladujoče hrastove sestoje najbolj cenijo srednji detli, saj je njihov celotni življenjski ciklus neločljivo povezan s stoletnimi orjaki, na katerih najdejo hrano in dolbejo gnezdilna dupla. Tu domujeta tudi hrošč rogač in hrastov kozliček.

{mosimage}Jovsi so poplavna ravnica ob reki Sotli, na 4,6 km2 se razprostirajo jugovzhodno od Dobrave, med cesto Župelevec–Dobova in reko Sotlo. Naravne razmere ustvarjajo visok nivo podtalnice, vodni režim reke Sotle in zaledni izviri. Jovsi so ena redkih še ohranjenih kulturnih krajin močvirnih in vlažnih travišč z živimi mejami, posameznimi drevesi in grmišči. Območje je v celoti namenjeno kmetijstvu. Ob Sotli prevladujejo njive, v osrednjem delu pa intenzivno košeni travniki.

Izjemne naravne razmere ter tradicionalni način kmetovanja nudijo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, še posebej pticam. Doslej je bilo zabeleženih 134 rastlinskih vrst, med njimi redke in ranljive vrste. Zabeleženih je bilo tudi več kot 80 vrst ptic, v Jovsih jih gnezdi vsaj 55. Tu na primer gnezdi edina vitalna populacija kosca v vzhodni Sloveniji. Kosec je skrivnostna travniška ptica, ki večino časa preživi v kritju gostega travniškega rastja, tako da ga lahko le redko vidimo. Njegova pesem nekoliko spominja na zvok ob brušenju kose, od tod tudi njegovo ime.

Zanimiv pogled na območje je z vzpetine pri naselju Kapele; od tu vodi po strmem pobočju do obrobja Jovsov dober kilometer dolga pešpot. Zaključuje se pri lični leseni opazovalnici, iz katere lahko hkrati skozi okenca gleda dvanajst ljudi. V vasi lahko dobite informativno gradivo in vodnika – domačina. V stari šoli je stalna razstava ročnih del, domačini pa po predhodnem naročilu pripravijo tudi prikaz tradicionalnih kmečkih opravil.

Jovsi so dostopni tudi iz obrobnih naselij Podvinje in Mali Obrež.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=kapele&tab=maps&x1=552898&y1=87579&zoom=48000&gx=552903.375&gy=87582.0234375}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}
{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *