Bled je zagotovo najbolj znana slovenska turistična točka med tujimi turisti, saj gre za naravno znamenitost v svetovnem merilu. Ker ga je vredno videti vedno znova, pa tja radi zahajajo tudi slovenski izletniki.

Blejsko jezero je 2120 metrov dolgo in od 500 do 1000 metrov široko, globoko pa do 31 metrov.  Nastalo je približno 14 000 let nazaj; takrat se je iz kotanje umaknil ledenik in jo je zalila voda. Poleti je primerno za kopanje (urejeni sta kopališči pod gradom in v Zaki), v najbolj mrzlih zimah pa gladina jezera zamrzne.

Sprehod ob jezeru je prijeten v vsakem letnem času, saj skoraj vse okrog jezera vodi urejena, od cestišča ločena sprehajalna pot. Sladek zaključek sprehoda so lahko kremne rezine, po katerih Bled slovi.

Podobo Blejskega jezera nedvomno zaznamuje otok s cerkvijo. Otok je bil verjetno kultno središče že v poganskih časih. Danes na otoku stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, v njej pa je zvonček želja. Stopnišče, ki vodi od vode navzgor proti cerkvi, slikovito dopolnjuje podobo otoka, hkrati pa povzroča težave ženinom, ki se s svojo izbranko poročijo na Bledu, saj morajo nevesto v naročju nesti navzgor po stopnicah. Na otok vozijo posebne turistične ladjice na vesla, pletnje; prav tako je ob jezeru možno najeti čoln in na otok odveslati.

Na približno 100 metrov visoki strmi skali, ki se dviguje nad jezerom, stoji Blejski grad. Na tem mestu je že leta 1004 stal romanski stolp, nato pa je grad 800 let dobival današnjo podobo. Do danes je ohranjeno romansko obzidje s stolpi, utrjen vhod z dvižnim mostom pa je rekonstruiran. Grajska poslopja so razporejena ob dveh dvoriščih; ob spodnjem so bila v glavnem gospodarska poslopja, ob gornjem pa stanovanjski prostori. Z obeh grajskih dvorišč se ponuja enkraten razgled na jezero in otok.

Grajska stavba je danes preurejena v muzej, v katerem je predstavljena zgodovina Bleda vse od najstarejših izkopanin dalje. V grajskem kompleksu so na ogled tudi grajska kapela, grajska tiskarna, grajska klet in grajska zeliščna galerija.

Prikaži na zemljevidu