Graščina Prežek
Na položni vzpetini v severnem pobočju Gorjancev, na robu naselja Cerov Log, jugozahodno od Šentjerneja, stoji graščina Prežek, od katere sta danes ohranjeni le lupina in streha. Prežek ima poseben pomen predvsem v naši kulturni zgodovini, saj je bil nekaj časa last Andreja Smoleta, najožjega prijatelja pesnika Franceta Prešerna. Ko je nekaj desetletij kasneje pripovednik Janez Trdina, samotnik in popotnik pod Gorjanci, iskal njune sledi, je v svojih spisih zabeležil marsikaj zbadljivega o njunih srečanjih.
Graščina Prežek stoji pred nekdanjim gradom, ki mu domačini pravijo Stari grad, a od njega ni razen ostanka polkrožnega jarka nobenega drugega sledu. Iz starih listin je znano, da je stari Prežek, ki je bil imeniten grad, stal že v 12. stoletju. Do 15. stoletja so ga upravljali vitezi iz Prežeka, potem pa je pripadel Auerspergom. Obstaja domneva, da ga je leta 1511 razdejal potres, vendar ni potrjena. Verjetno so ga opustili kasneje, v poznem 16. ali zgodnjem 17. stoletju, ko so Auerspergi ob njegovem vznožju postavili dvonadstropno, na pravokotni osnovi pozidano novo graščino. V arhitektonskih sestavinah se prepletajo elementi pozne gotike (portala v kleti) z renesančnimi in baročnimi elementi.
Do 2. svetovne vojne je graščina zamenjala številne lastnike. Leta 1833 je Prežek za svojega bolnega sina Andreja Smoleta (1800–1840) kupila njegova mati. Smole je bival v gradiču do leta 1839. Tu je graščakoval, na veliko nejevoljo sosednjih fevdalcev in grajskih oskrbnikov, ker se, zvest svojim demokratičnim prepričanjem, ni brigal za to, da bi mu kmetje dobro delali tlako in dajali celotno desetino. Znana so tudi pričevanja o obiskih Franceta Prešerna pri Smoletu v Prežeku, ki so večkrat potekala ob ogromnih količinah alkohola, hrupa in razposajenosti.
Poznejši gospodarji Prežeka so bili drugačni. Ljudem so ostali v spominu zlasti Langerji, ki so domačine grobo izkoriščali.
Leta 1942 so graščino požgali partizani. Po vojni so stavbo za silo pokrili, jo še nekaj časa uporabljali, nato pa vse skupaj opustili. Danes je v njej možno videti obokane kleti v pritličju in staro ječo pod stopniščem, v nadstropju, kjer so bili nekdaj gosposki prostori, pa so le še oporni zidovi.