Grad na Goričkem

{mosimage}Največje naselje na Goričkem se je razvilo okrog gradu Grad, ki je največji v Sloveniji. Pod gradom je cerkev Marije Vnebovzete, ki spada med najlepše gotske spomenike Pomurja in ji je svoj pečat vtisnil tudi Jože Plečnik. V gradu sta sedež Krajinskega parka Goričko in Informacijski center Trideželnega parka Goričko–Raab–Õrség.

Grad (271 m, 809 prebivalcev), ki je tudi sedež občine Grad, je razloženo naselje na najbolj razgibanem zahodnem delu Goričkega. Tu je bilo več stoletij upravno središče Goričkega in dolgo časa tudi Ravenskega. Ozemlje širšega območja Goričkega je vključil v madžarsko državo Bela III. in ga leta 1183 podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Naselje je kot trg omenjeno leta 1478.

{mosimage}Na več mestih se pojavlja na površini bazaltni tuf, prej so ga lomili za gradbeni material (zdaj so kamnolomi opuščeni). Na strmem griču iz bazaltnega tufa je veličasten grad Grad, ki je deloma v razvalinah, v zadnjem času pa ga uspešno obnavljajo s pomočjo programa Phare. V obnovljenih prostorih so poročna dvorana in delavnice domače obrti (oddelek Pokrajinskega muzeja Murska Sobota).

V gozdu vrh zaselka Kaniža so ruševine kripte, grofovske grobnice, kjer je svoje zadnje počivališče našla grajska gosposka. Leta 1990 so na grajskem pobočju odkrili srednjeveško kovačnico, v kateri so topili tudi rudo.

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja je eden najbolj kakovostnih gotskih spomenikov v pokrajini. Obdajajo jo oporniki in zidci, portala sta kamnoseško obdelana. Križnorebrasti obok v prezbiteriju z zvezdastim zaključkom je iz konca 15. stoletja, mlajši banjasti obok so leta 1956 uredili po zamisli Jožeta Plečnika v odprto strešno konstrukcijo. Leta 1778 je J. Klein iz Radgone izdelal glavni oltar. Na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgust) je velik kramarski sejem.

Ob cesti proti Gradu stoji zidano slopasto znamenje Beli križ – kužno znamenje, ki spominja na kugo, ki je morila v teh krajih. V okolici je še več vaških kapelic in križev ter Pütarov mlin, tehnični spomenik. V zaselku Kukojca v Dolnjih Slavečih se je rodil Mikloš Küzmič, prvi prekmurski katoliški pisec.

Trideželni park je edinstveno območje ohranjene narave na stičišču treh držav v srcu Evrope. Slovenija, Madžarska in Avstrija so ga vsaka na svoji strani zavarovale ter se obvezale, da to dragocenost ohranijo. Slovenski del Trideželnega parka je Krajinski park Goričko, ki so ga ustanovili na tem skrajnem severovzhodnem območju Slovenije, da bi zaščitili edinstveno prepletenost naravnih prvin s kmetijsko kulturno krajino.

Po spoznanjih geomantije se pri Gradu dvigajo energije (ki nato padajo v park naravnih energij ob Bukovniškem jezeru). Fokusna točka je menda prav v vodnjaku pri Gradu, ki je vklesan v živo skalo. Vodnjak je obenem oko v glavi kokoši, če je Prekmurje glava in Slovenija kokoš. Ta pokrajina bo obiskovalcem natrosila marsikatero skrivnost in legendo, ki jo razkrivata grad in njegova okolica …

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=grad&tab=maps&x1=583746.3&y1=184772.1&zoom=48000&gx=583752.4375&gy=184777.890625}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *