Dol pri Ljubljani

Vabimo vas na enega ali kar več izletov na skrajni vzhod ljubljanske kotline med Savo in vzpetinami severno od ceste proti Litiji. Tu je na pobočjih in vznožjih razkropljenih 19 vasi; med njimi je Dol, po katerem se imenuje na novo nastala občina. Glavna domača obrt v občini je bila nekdaj pletenje kit iz slame in izdelovanje slamnikov, zato je pletena kitka tudi v občinskem grbu. Danes se s pletarstvom ljubiteljsko ukvarjajo le še posamezniki.

Ti kraji so bili že od nekdaj naseljeni, mimo Dola je tekla znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju. Ker je tudi reka Sava še konec prejšnjega stoletja tekla bliže vasem, so bili tu pristani za čolnarje in splavarje.

Dol pri Ljubljani je pravzaprav skupek treh vasi Videm, Dol in Kleče, kjer je tovarna JUB. Nekdaj so Dol imenovali tudi dolina veselja, po graščini s tem imenom, ki jo je v letu 1540 dal sezidati Aleksander Gallenberg iz Sostrega. Med kasnejšimi lastniki so imeli graščino najdlje v lasti Erbergi. Baron Jožef Kalasanc Erberg je dal postaviti dve stavbi z več kot 6.000 knjigami in bogat arhiv z numizmatičnimi zbirkami. Ta dva muzejska paviljona sta danes restavrirana in sta redka primera čistega klasicizma na Slovenskem. V njih organizirajo priložnostne prireditve in razstave. Ob vsakem letnem času lahko uživate v sprehodih; obe terasi, obnovljeno stopnišče in ograja še spominjajo na park, zasnovan kot francoski Versailles. Naleteli boste na obelisk, empirski spomenik, ki ga je leta 1819 postavil Jožef Kalasanc Erberg v čast prestolonasledniku Ferdinandu, ko ga je prišel obiskat v Dol kot svojega nekdanjega vzgojitelja na Dunaju. Ob ljubljanskem kongresu sta dolsko graščino obiskala tudi cesar Franc I. in cesarica. Graščinsko posest na vzhodu zaključuje grajska kapelica.

V vasi je cerkev sv. Marjete, ki je starejša od graščine, omenjena je že leta 1427. Ima gotski prezbiterij, osmerokotna ladja pa je baročna. V bližini je rojstna hiša arheologa in antičnega zgodovinarja dr. Josipa Klemenca (1898–1967).

Naselji Beričevo in Brinje ležita na najbolj zahodnem in odprtem delu ravnine, kjer sicer dominira Reaktorski center Podgorica Inštituta »Jožef Stefan«. V bližinjem naselju Pšata se ena od hiš imenuje »v centrali«, saj so tukaj leta 1933 bratje Moder postavili prvo elektrarno, ki je oskrbovala z elektriko več okoliških vasi (turbino hrani Tehniški muzej Slovenije). Okoliški kmetije pa vabijo s svojimi pridelki in vrtnarstvom; pri njih lahko kupite sadike in rezano cvetje. Tu se dviga cerkev sv. Križa, nekdaj romarska cerkev s podobo žalostne matere božje v oltarju iz 16. stoletja. Pred kmetijo, kjer se je rodil Jurij Fleischman, skladatelj iz 19. stoletja, stoji njegov spomenik.

Vasici Zaboršt s cerkvico sv. Katarine in Zajelše ležita pod pobočji Krevljice, Ajdovščine in Koranta, kjer je velik Športno rekreacijski center Korant. Ta ne le domačinom, pač pa tudi Ljubljančanom in priložnostnim obiskovalcem nudi številne možnosti za najrazličnejše aktivnosti. Tu je možno organizirati piknike ter športna in družabna srečanja za večje skupine.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=dol+pri+ljubljani&tab=maps&x1=472722.89999999996&y1=104978&zoom=48000&gx=472722.84375&gy=104981.5390625}

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *