Brežice

{mosimage}Naselje (162 m, 6.856 prebivalcev) na tektonski prelomnici pod Gorjanci, v neposredni bližini sotočja Save in Krke, je upravno, gospodarsko in kulturno središče Brežiške ravnine. Brežice se danes razraščajo med jedrom ob gradu in 2 km oddaljeno železniško progo ter ob cestah proti Bizeljskemu in Dobovi. Imajo nekaj industrije (pohištvo, tekstil, obrat kovinske industrije), razvite so trgovina na debelo (vino), proizvodne in storitvene obrti. Osrednji kulturni spomenik je renesančni grad, v katerem je Posavski muzej. Tudi okolica Brežic nudi več kulturnih in naravnih znamenitosti.

{mosimage}V Velikih Malencah, 3 km nad izlivom Krke v Savo, je bilo prazgodovinsko gradišče (o njem pričajo izkopani žgani grobovi iz mlajše kamene dobe); na tem mestu so tudi Rimljani zgradili utrdbo, kastel. Leta 1241 prvič omenjene Brežice pa so se razvile ob gradu kot upravno središče posesti salzburških škofov, ki se je oblikovala v Posavju v začetku 11. stoletja. Okoli gradu, ki se je nemško imenoval Rein (rečni breg), sta se v srednjem veku razvijali predvsem obrt in trgovina. Tu je potekala trgovska pot z Dolenjskega na Štajersko ter na Hrvaško in Ogrsko. Že sredi 13. stoletja so imeli kovnico denarja in sodišče. Leta 1309 so Brežice postale trg in 1322 mesto. Leta 1493 so jih prevzeli Habsburžani. V 15. stoletju so bile povzdignjene v deželnoknežje mesto; odtlej so opravljale naloge mejne utrdbe, najprej proti Madžarom, nato proti Turkom, ki so jih večkrat močno opustošili. Leta 1515 so kraj med kmečkim puntom za krajši čas zavzeli uporni kmetje in požgali grad.

Poleg tega, da je mesto opravljalo pomembne vojaške naloge, je bilo več stoletij tržno središče za Brežiško ravnino in območje ob spodnji Sotli. Leta 1862 je stekla mimo mesta železniška proga. V 2. polovici 19. stoletja se je z ustanovitvijo nemške šole začela germanizacija. Slovensko prebivalstvo je odgovorilo z ustanavljanjem svojih kulturnih in političnih ustanov. Leta 1941 je okupator začel iz Brežic in Posavja množično izseljevati Slovence in naseljevati Nemce; večina nemških prebivalcev se je ob koncu vojne izselila.

{mosimage}Brežiški grad prvič omenjajo leta 1249, prvotno leseno utrdbo so kasneje razširili. Sedanje poslopje, ki je značilna renesančna stavba, so začeli graditi leta 1529. V tlorisu je nepravilni trikotnik s štirimi obrambnimi stolpi na vogalih, na dvoriščni strani ima arkadne hodnike v dveh nadstropjih. Ob koncu 17. stoletja je grad kupila rodbina Attems, ki je v njem uredila veliko viteško dvorano z baročnimi mitološkimi freskami ter reprezentativno stopnišče in kapelo. Dvorano je okrog leta 1700 verjetno poslikal Radovljičan Frančišek K. Remb. V začetku 18. stoletja je slavnostno stopnišče in kapelo poslikal baročni freskant Ignacij Flurer. Po zadnji vojni so slikarije restavrirali in obnovili zunanjost gradu. V gradu je od 1949 Posavski muzej z arheološko, zgodovinsko, umetnostno in etnološko zbirko. Zgodovinska zbirka posebej poudarja slovensko-hrvaški kmečki upor 1573.

Župnijsko cerkev sv. Lovrenca sredi mesta so zgradili 1782; njena notranjost je baročno oblikovana, čelna fasada ima elemente klasicizma. Zanimiv je tudi vodni stolp, eden od dveh ohranjenih v Sloveniji (drugi je v Kranju).

V neposredni bližini Brežic se je ob bogatih izvirih termalne vode razvil turistični center Terme Čatež, ki so danes največje slovensko naravno zdravilišče, kjer se lahko kopate, igrate golf, jezdite in preizkusite srečo v kazinu.

Poleg gradu v Brežicah si v bližnji okolici lahko ogledate še tri gradove: Mokrice, Bizeljsko in Pišece.

Brežiška kolesarska pot je 97 km dolga označena pot, na kateri se lahko seznanite z različnim naravnimi in kulturnimi zanimivostmi. Prične se v Brežicah, ob reki Krki pridemo v Gorjance in se nato spustimo v Terme Čatež, prečkamo reko Savo in nadaljujemo pot v Dobovo, Kapele, nato čez okoliško vinorodno gričevje do Bizeljskega, prek Pišec in Sromelj po vinski in lokalni cesti nazaj do Brežic.

Brežiška planinska pot vodi po grebenih skrajnega severovzhodnega dela Gorjancev, najvišja točka poti je Goli Crinik (621 m). Izhodišče je pri motelu v Čatežu; za celotno pot porabimo 4 do 6 ur.

{nmap http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=bre%C5%BEice&tab=maps&x1=546649.6&y1=85127.9&zoom=48000&gx=546645.75&gy=85130.40625}

 

Več slik


{mosimage}{mosimage}{mosimage}{mosimage}
{mosimage}{mosimage}{mosimage}

Zunanje povezave


http://www.visitbrezice.com/index.php?lang=10

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *