|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Krajinski park Goričko je slovenski del Trideželnega parka, ki ga sestavljata še Narodni park Őrség na Madžarskem in Narodni park Raab v Avstriji. Nastal je, da bi zaščitil svojsko prepletenost naravnih prvin s kmetijsko kulturno krajino. Poleg naravnih lepot in kulturnozgodovinskih znamenitosti ga je vredno obiskati zaradi prijaznih prebivalcev in kulinaričnih dobrot. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Prostori Pokrajinskega muzeja, ustanovljenega leta 1955, so v gradu sredi parka v Murski Soboti. Stalna muzejska razstava je na ogled od septembra 1997; nudi predvsem privlačen pregled razvoja Prekmurja od davne preteklosti do polpreteklih časov. Za stalno razstavo je muzej v letu 1999 prejel posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Ob regionalni cesti Murska Sobota–Lendava, 4 km od Murske Sobote in dober kilometer od Moravskih Toplic, je cerkev svetega Martina. Čudovita gotska cerkev z lepim zvonikom, ki je obdana s tremi visokimi kostanji in štirimi lipami, hrani freske Janeza Aquila, mojstra, ki je deloval predvsem v Pomurju. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
To je edino judovsko pokopališče v vsem Prekmurju, ki je ostalo neokrnjeno, in je največje judovsko pokopališče v Sloveniji. 387 judovskim žrtvam fašizma so leta 1947 postavili spomenik z Judovsko zvezdo. Lendava z okolico ima največ vidnih sledi judovskega prebivalstva v Sloveniji. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Jezero se razprostira sredi gozda, 2 km severno nad vasjo Dobrovnik in v neposredni bližini zaselka Bukovnica. Omogoča taborjenje, kopanje, čolnarjenje in ribolov. V bližini je božjepotna kapela sv. Vida, kjer se je v zadnjih letih razvil park naravnih energij. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich in Tilka Jamnik
|
Kadar ima kakšno naselje v svojem imenu »grad«, lahko pričakujemo, da je tam nekje res grad – ali je vsaj nekoč bil. In če je Grad zapisan z veliko začetnico, so pričakovanja še toliko večja. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich in Tilka Jamnik
|
Nenavadno ime za kraj, ki danes sploh ni več otok – oziroma se spremeni v otok le še ob zelo visokem vodostaju Mure! Kot pravijo, je ta kos s kamni utrjenega rečnega brega v bližini vasi Ižakovci dobil ime po grofici iz bližnje beltinške graščine, ki se je tja hodila kopat – in iskat ljubezenske dogodivščine z domačimi kmečkimi fanti. Tako pravijo ... Pa je tudi danes vredno zaviti po malce boljšem kolovozu ali kar po skrivnih stezah čez nasipe, ki okoliška polja še vedno varujejo pred poplavami, do temne, skrivnostno šumeče reke. Zaljubljenci – se ve zakaj in po kaj – drugi pa na ogled zanimivosti, kakršnih pri nas ni več nikjer drugod. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Janez Božič
|
Gorjanci je bilo sprva ime za prebivalce hribovja med Slovenijo in Hrvaško, danes pa je to postalo ime hribovja, ki je Slovencem znano predvsem izpod peresa Janeza Trdine, neutrudnega popotnika in zapisovalca običajev, značajev in ljudskih zgodb. Če si Gorjance ogledamo iz Brežic, vidimo nepregleden niz hribov, ki se dvigujejo iz panonske nižine do Trdinovega vrha – Svete Gere (1178 m), najvišjega vrha Gorjancev, oziroma Žumberačke gore, kot jo imenujejo Hrvati. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Portorož je največje in najpomembnejše obmorsko letovišče v Sloveniji. Zaradi zatišne lege v Piranskem zalivu, sredozemskega podnebja, tople morske vode, bujnega rastlinstva in obsežnih peščenih plaž že dolgo privablja turiste. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Naš najlepši dvostranski drevored pinij ob glavni cesti Koper–Sečovlje nas pripelje do odcepa v star istrski solinarski kraj Strunjan. Strunjansko območje je eno najmikavnejših v Sloveniji. Polno je naravnih in kulturnih znamenitosti, zato je velik del tega območja zaščiten. |
|
Več ...
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>
|
| Rezultati 71 - 80 od 162 |