|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Celotno obmoÄje danaĹĄnjega Vitanja obsega predvsem hribovito pokrajino na obronkih zahodnega dela Pohorja in podaljĹĄka Karavank. Tu je sedem vasi in trg Vitanje; imeni naselij Zgornji in Spodnji Brezen namigujeta na vulkansko poreklo masiva PaĹĄki Kozjak. ObmoÄje se ponaĹĄa z bogato naravno in kulturno-zgodovinsko dediĹĄÄino: v Vitanju je ohranjen edinstven pojav, da opravljajo obrede v poletnem in zimskem Äasu v dveh razliÄnih cerkvah. Med drugim lahko tu obiĹĄÄete tudi spominsko sobo Hermana PotoÄnika Noordunga. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) mag. Ĺ˝arko SajiÄ
|
Muzej podvodnih dejavnosti Piran ponuja ljubiteljem potapljanja in pomorske zgodovine nemalo novih odkritij. V muzeju se lahko prepustite domiĹĄljiji, ki vas bo popeljala v Äudoviti podvodni svet, poln skrivnosti, zanimivih mitoloĹĄkih bitij in potopljenih zakladov ... Med drugim si boste lahko ogledali najrazliÄnejĹĄe tehnike potapljanja in potapljaĹĄke pripomoÄke, ki so jih uporabljali potapljaÄi in podmorniÄarji od prvih zaÄetkov pa do danes. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Znamenita boĹžjepotna cerkev Matere boĹžje stoji na niĹžjem vrhu ZaplaĹĄkega hriba severozahodno od ÄateĹža. Pot do nje vodi iz vasi, kjer je v vznoĹžju hriba zidani portal s kipoma Kraljice Marije in JoĹžefa z detetom. Od tam so menda nekoÄ romarji po kolenih premagovali strmino do vrha, od koder je tudi izredno lep razgled. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
SimonÄiÄev toplar stoji na Bistrici pri Ĺ entrupertu, na vasi, ob cesti Mirna–Mokronog. Gre za enega najlepĹĄih kozolcev na Slovenskem, poznavalci dediĹĄÄine ga poznajo predvsem kot vrhunskega predstavnika arhitekturnega razvoja kozolcev. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Kraj, ki se prviÄ omenja okrog leta 1180, leĹži v dolini reke Mirne, ob cesti Trebnje–Sevnica, v obÄini Trebnje. PonaĹĄa se s starim trĹĄkim jedrom, kamnitim mostom Äez reko Mirno in Mirnskim gradom – SpeÄo lepotico … Mirno obdajajo ĹĄtevilni griÄki, med njimi Trbinc in Debenec, ki sta lepi razgledni toÄki. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Na griÄu severozahodno od Mirne, ob sotoÄju rek Mirne in VejerĹĄÄice, stojijo razvaline Mirnskega gradu – SpeÄe lepotice. To je eden lepĹĄih in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveĹĄke arhitekture na Slovenskem. Leta 1962 je razvalino gradu dobil v 99-letno uporabo Marko Marin, leta 1965 pa je dobil ĹĄe dovoljenje za obnovo, ki jo veÄinoma sam financira ĹĄe danes. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich
|
Na naĹĄih tleh zagotovo ni prav veliko krajev, ki bi poleg imena premogli le tri hiĹĄne ĹĄtevilke – z nekaj gospodarskimi poslopji – in bi bili poznani tako daleÄ naokoli, kot to velja za Novo Ĺ tifto na Dolenjskem. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Staro trĹĄko srediĹĄÄe in prometno kriĹžiĹĄÄe ob srednji Temenici, kjer je najlaĹžji prehod v Mirensko dolino, je leta 1992 postalo mesto. Trebanjski grad in Ĺžupnijska cerkev sta povezana s Friderikom Barago; v Trebnjem se zaÄenja in konÄuje kroĹžna Baragova pohodna pot. Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, tu se je rodil pesnik Pavel Golia in vsako leto poteka tabor likovnih samorastnikov. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
To sta le dva kraja na kroĹžni Baragovi pohodni poti, ki se sicer zaÄne in zakljuÄi v Trebnjem. V Mali vasi se je rodil, v DobrniÄu pa je bil krĹĄÄen Friderik Irenej Baraga, slovenski ĹĄkof med severnoameriĹĄkimi Indijanci, ki so ga imenovali tudi Duh Velikih jezer, Ärna suknja ali Duhovnik s krpljami, kot se pouÄimo v Baragovi spominski sobi v Mali vasi. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Svoje ime je dobila po vinu, izhaja namreÄ iz latinskega Vinitum. Naselje na visoki terasi nad Kolpo, neposredno ob slovensko-hrvaĹĄki meji, zaznamujeta mednarodni mejni prehod in rojstna hiĹĄa pesnika Otona Ĺ˝upanÄiÄa. Poleti topla in dovolj Äista reka Kolpa omogoÄa kopanje; neposredno pod Vinico je na obreĹžju urejen kamp. |
|
Več ...
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>
|
| Rezultati 1 - 10 od 154 |