|
|
|
Slovenija - Vode
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Krajinski park Lahinja obsega območje povirja in prvih sedem kilometrov zgornjega toka reke Lahinje. Nahaja se jugovzhodno od Dragatuša, predvsem na območju vasi Pusti Gradac in Veliki Nerajec. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja, ob njej je pa še sedem posebej zavarovanih naravnih spomenikov, dva naravna rezervata in pet kulturnih spomenikov. Krajinski park Lahinje sodi v območje Natura 2000. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Izvir Jelševnik je edini kraj na svetu, kjer lahko v naravnem okolju proučujemo črnega močerila, podvrsto človeške ribice. Odkrit je bil približno 300 let za belo podvrsto, leta 1986, v bližnjem izviru Dobličica, nekoliko kasneje pa še v izviru Jelševnik. Obiskovalci se lahko seznanijo s črnim močerilom v Zupančičevi hiši, kjer so na ogled informativni panoji in film o človeški ribici. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Reka Krupa prihaja na površje sredi severnega dela belokranjskega ravnika v vasi z istim imenom – Krupa, 3 km severno od Gradca oz. 3 km južno od Semiča. Izvira izpod 30 m visoke skalne stene. Predstavlja največji izvir v Beli krajini, v katerega se stekajo podzemeljske vode s hribovitega zaledja. Reko Krupo z okoliškimi znamenitostmi predstavlja kraška učna pot Od Lebice do Krupe. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Ob cesti iz Kranjske Gore proti Ratečam, le nekaj minut po pešpoti od parkirišča, se razprostira jezero izrazito zelene barve. V tem 2 metra globokem jezeru vre na dan Sava Dolinka; porozna jezerska kreda na dnu neprestano prepušča talno vodo. Ker je to edinstven primer v Sloveniji, so bili Zelenci leta 1992 razglašeni za naravni rezervat. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Soča teče po zahodnem robu Slovenije in v severni Italiji. Izvira visoko v Julijskih Alpah, teče proti jugu in se po 140 km izlije v Jadransko morje v Italiji, blizu Tržiča, v Tržaškem zalivu. Soča in Soška dolina veljata za enega najlepših predelov Slovenije. Tu so ostanki iz različnih zgodovinskih obdobij, od arheoloških najdišč iz železne dobe do ostankov iz Soške fronte v 1. svetovni vojni. Obiskovalci lahko uživajo v naravnih lepotah visokih gora in bistrih voda, srečujejo se s kulturno dediščino, spoznavajo številne kraje, predajajo se različnim športnim aktivnostim … |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mestna občina Koper MOK
|
Pot nas vodi po divji, zapuščeni in predvsem pozabljeni dolini reke Dragonje. Zapuščene terase, obdane s kamnitimi zidovi, bijejo bitko z nepremagljivim rastjem, ki briše že sedaj slabo opazno prisotnost človeka v preteklosti. Dolina, nekoč polna mlinov, danes sameva v pozabi in kar vabi raziskovalce. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na skrajnem jugozahodnem roglju Slovenije, tik ob meji s Hrvaško, ležijo Sečoveljske soline, ki že od daleč zbudijo našo pozornost s pravilnimi pravokotniki solinarskih bazenov, belimi stožci soli poleti in ruševinami opuščenih solinarskih hiš v ozadju. Ta sploh ne majhen del slovenske obale, le nekaj kilometrov stran od turističnega vrveža, nudi veliko možnosti za opazovanje narave, saj je danes bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich
|
Kdor meni, da je Bohinjsko jezero naše največje jezero – če ne štejemo Cerkniškega, ki zdaj je, zdaj ga pa (skoraj) ni –, ima prav, pa tudi ne! Kajti ta čast, če seveda upoštevamo samo dolžino obale, pripada Šmartinskemu jezeru, ki je nastalo tako, da je voda preplavila nekaj ravnic in globeli med griči severno od Celja in vzhodno od Vojnika. Marsikdo se že leta vozi le dva, tri kilometre stran, pa sploh ne ve, da se prav blizu avtoceste skriva tolikšna vodna površina! Šmartinsko jezero velja tudi za največji vodni zadrževalnik za vodno pregrado v državi. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Jezero se razprostira sredi gozda, 2 km severno nad vasjo Dobrovnik in v neposredni bližini zaselka Bukovnica. Omogoča taborjenje, kopanje, čolnarjenje in ribolov. V bližini je božjepotna kapela sv. Vida, kjer se je v zadnjih letih razvil park naravnih energij. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich in Tilka Jamnik
|
Nenavadno ime za kraj, ki danes sploh ni več otok – oziroma se spremeni v otok le še ob zelo visokem vodostaju Mure! Kot pravijo, je ta kos s kamni utrjenega rečnega brega v bližini vasi Ižakovci dobil ime po grofici iz bližnje beltinške graščine, ki se je tja hodila kopat – in iskat ljubezenske dogodivščine z domačimi kmečkimi fanti. Tako pravijo ... Pa je tudi danes vredno zaviti po malce boljšem kolovozu ali kar po skrivnih stezah čez nasipe, ki okoliška polja še vedno varujejo pred poplavami, do temne, skrivnostno šumeče reke. Zaljubljenci – se ve zakaj in po kaj – drugi pa na ogled zanimivosti, kakršnih pri nas ni več nikjer drugod. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 1 - 10 od 22 |
|
|
|