Ob cesti iz Kranjske Gore proti Ratečam, le nekaj minut po pešpoti od parkirišča, se razprostira jezero izrazito zelene barve. V tem 2 metra globokem jezeru vre na dan Sava Dolinka; porozna jezerska kreda na dnu neprestano prepušča talno vodo. Ker je to edinstven primer v Sloveniji, so bili Zelenci leta 1992 razglašeni za naravni rezervat.

Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri.
Ne poznam v Evropi nič lepšega.
Humphry Davy (1778–1829), angleški naravoslovec)

Naravni rezervat Zelenci (834 m) obsega 14 ha; ob urejenih poteh so postavljeni informativne table in razgledni stolp. Talni izviri so pravzaprav drugi del potoka, imenovanega Nadiža, ki izvira blizu koče v Tamarju in večji del teče poniknjen pod gruščem, sicer pa prvi izvir Save, ki je s svojimi 219 km najdaljša slovenska reka. Izviri v jezerskih usedlinah so v obliki vulkančkov. V okolici največjega jezera je še množica manjših izvirov v obliki okroglih vodnih okenc (tumfov). Voda iz jezera se na vzhodu razlije v kilometer dolgo in 200 metrov široko plitko močvirje Blata. Rečna struga Save Dolinke pa nastane pri kraju Podkoren, ob pobočju gore Vitranc.

Jezero Zelenci in močvirje Blata sta ostanka nekdanje poledenitve oz. Korenškega jezera. Gornjesavska dolina je nastala zaradi tektonskih in ledeniških delovanj. Izpod Jalovca, Ponc in Mojstrovke je drsel Planiški ledenik, ki je prinesel velike količine grušča. Največji nanos grušča je na lokaciji današnjega Podkorena, ki je zajezil reko Savo in ustvaril Korenško jezero.

Temperatura jezerske vode v Zelencih je stalno okrog 5–6 °C. V njej živi potočna postrv, ki se hrani z ličinkami enodnevnic in vrbnic; le-te maja zlezejo na obvodne rastline in po preobrazbi odletijo na svoj kratki let. Tu se nahaja tudi nekaj ogroženih živalskih vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst Slovenije: ptica škrlatec, brkati netopir, martinček, navadni gad, živorodna kuščarica.

Na tem območju uspevajo rastline, ki potrebujejo veliko vlage: šaš, jelša in vrba. Tu najdemo tudi cvetlice, kot so: močvirski ušivec, ki so ga nekdaj uporabljali za odpravljanje naglavnih uši; navadni mrzličnik, ki cveti zgodaj spomladi; ozkolistni munec, ki cveti belo; močvirska triroglja, ki cveti v avgustu in septembru; vodna zlatica, ki se razrašča po dnu jezera, nad gladino pa v začetku poletja požene bele cvetove.

Iz rezervata Zelenci je lep razgled tudi na okoliške vrhove: Špik (2473 m), Vitranc (1637 m), Ciprnik (1747 m), Jalovec (2645 m) in Visoko Ponco (2275 m).

Kilometer proti vzhodu so pod krajem Podkoren na južni strani doline, na pobočjih Vitranca (1631 m) obsežni travniki s smučarskimi napravami; tu so vsako zimo tekmovanja v alpskih smučarskih disciplinah. Od tu se iz glavne doline lahko usmerimo v Planico in Tamar. V Planici so pod gorsko skupino Ponc štiri smučarske skakalnice, Tamar pa je planinsko in alpinistično izhodišče; na koncu doline je planinski dom.

Podkoren (850 m, 421 prebivalcev) je strnjena vas na pobočju pod Karavankami, med cesto po dolini in cesto, ki se vzpne na preval Koren. V osrednjem delu vasi je ohranjenih nekaj kmečkih hiš iz 17. stoletja z značilno alpsko arhitekturo (zidan spodnji del, leseno nadstropje, skodlasta kritina).

Prikaži na zemljevidu