Nenavadno ime za kraj, ki danes sploh ni več otok – oziroma se spremeni v otok le še ob zelo visokem vodostaju Mure! Kot pravijo, je ta kos s kamni utrjenega rečnega brega v bližini vasi Ižakovci dobil ime po grofici iz bližnje beltinške graščine, ki se je tja hodila kopat – in iskat ljubezenske dogodivščine z domačimi kmečkimi fanti. Tako pravijo ... Pa je tudi danes vredno zaviti po malce boljšem kolovozu ali kar po skrivnih stezah čez nasipe, ki okoliška polja še vedno varujejo pred poplavami, do temne, skrivnostno šumeče reke. Zaljubljenci – se ve zakaj in po kaj – drugi pa na ogled zanimivosti, kakršnih pri nas ni več nikjer drugod.

Otok ljubezni je jasa v nekdanji drevesnici Tiloš, kjer je nekoč prirejal beltinški graščak skupne pojedine na prostem. To je v neposredni bližini vasi Ižakovci, ki leži 4 km južno od Beltinec, ob obmurski cesti, blizu starega rokava Mure.

Pri kraju Dokležovje se namreč začnejo Murski logi (tudi Krajinski park Mura), območje poplavljenih logov, ki segajo vzdolž Mure okrog 10 km zračne črte proti jugovzhodu do Gornje Bistrice. Reka je zdaj sicer regulirana in ne dela novih meandrov, vendar so ostale mrtvice (opuščeni meandri) in živi tokovi, ki jih napajajo manjši pritoki. V tem okolju so nastale posebne gozdne združbe, npr. sestoji vrb, topolov in črne jelše. Logi so pomembni kot preletna postaja štorkelj.

Mura izvira v Nizkih Turah v Avstriji in je dolga 444 km. Iz alpske preide Mura v Sloveniji v nižinsko reko, za katero je bil nekdaj značilen širok rečni prostor s številnimi vijugami, stranskimi rokavi, zatoki, prodišči, poplavnimi logi in mrtvicami.

Prva zanimiva posebnost Otoka ljubezni je brod, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo na Štajerskem. Je edini, ki še redno prevaža domačine z njihovimi kmetijskimi stroji in pridelki ter čedalje številnejše turiste z enega na drugi breg – in nazaj. Preden so Muro na več koncih premostili, so bili brodi edina možnost za ljudi, ki so hoteli priti čez reko. Med Radgono in Hotizo jih je bilo več kot deset, še veliko več pa je bilo nekoč na Muri značilnih plavajočih mlinov. V najboljših časih menda več kot devetdeset! Pred nekaj leti se je znamenitemu Babičevemu mlinu pri Veržeju – ki je pravzaprav na pol plavajoč, saj ima na čolnih, »kumpih«, samo pogonsko kolo, ne pa tudi »kuče« z mlinom in mlinarjeve hiške, »šatora« – tukaj pridružil še nov, a natančno po starih slikah in načrtih narejen »pravi« plavajoči mlin; kogar zanima, si lahko tretji tak povsem lesen murski mlin ogleda na avstrijski strani pri Cmureku.

»Ampak k meni boš vseeno prišla? Na Muro. Boš videla, kako lepo je. Kadar v sobici, kjer spim, gledam skozi okence po Muri navzgor, se mi zdi, da se peljem kam daleč po svetu, v daljne, tuje kraje, nekam na kraj sveta …«
(Miško Kranjec: Strici so mi povedali)

Med mlinom in brodom je na »otoku« še več hišk: v eni je mogoče kupiti kak spominek ali se odžejati, v eni počiva brodar, v dveh pa je urejen manjši muzej, posvečen možem in fantom – »bürjašem« – ki so s preprostim orodjem ter snopi šibja skozi stoletja utrjevali rečne bregove, da jim deroče vode niso odnašale obdelovalne zemlje. V bürjaškem muzeju so razstavljeni predmeti in orodja, ki so jih uporabljali bürjaši pri svojem opravilu. Na nekdanje šege in navade se domačini vsako leto avgusta spomnijo ob »bürjaških dnevih«, ko oživijo tudi mnoge druge tradicionalne dejavnosti – dandanašnji le še folklorne zanimivosti.

Lačnim na srečo ni treba čakati na ta praznik: z brodarjevo pomočjo si lahko sami pripravijo »bürjaško malico« – nad ognjem si popečejo na palici nataknjen kruh, ga natrejo s česnom in namažejo z zaseko ... Po dolgem sprehodu se zlepa nič bolj ne prileže!

Otok ljubezni in okolica sta namreč kot nalašč za sprehode in kolesarjenje. Možen je tudi spust po reki Muri. Poleg tega tu ugodno deluje pozitivna energija, ki se po spoznanjih geomantije dviga v Razkrižju in pada v Radencih.

Prikaži na zemljevidu